|
Komentar: Kaj narediti s temi nesrečnimi bankami?Država naj neha izvajati prisilne sanacije
OGLAS
Vlada je ta teden izstrelila zamisel o novi jamstveni shemi 2.0. Shemi, ki naj bi bila v nasprotju s prvo različico operativna in ki naj bi ustvarila milijardo evrov kreditnega potenciala. Pustimo ob strani sporno dejstvo, da je shema 2.0 primarno namenjena financiranju investicijskih projektov velikih slovenskih podjetij in da ne izključuje več refinanciranja zdajšnjih posojil ter da bo dajanje posojil slabim podjetjem iz SID de facto naredilo slabo banko. Bolj pomembno je nekaj drugega.
Ključno je, da se bo shema 2.0 izvajala prek SID banke , družbe za financiranje izvoznih kreditov, ki ni prava poslovna banka. Tako vlada s shemo 2.0 eksplicitno priznava, da slovenski bančni sistem, ki ga večinsko obvladujejo velike domače banke v neposredni ali posredni državni lasti, v času najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni ne deluje.
Raste le kreditiranje gospodinjstev
Po podatkih Banke Slovenije se je v prvih desetih mesecih lani obseg odobrenih posojil nefinančnim podjetjem zmanjšal za 144 milijonov evrov, torej so se podjetja razdolževala. Stopnje rasti posojil nebančnemu sektorju so se s 13 odstotkov približale ničelni rasti ali bile celo negativne pri posojilih nefinančnim podjetjem.
Preprosto rečeno, kreditiranje podjetij se je skrčilo, raslo je le kreditiranje gospodinjstev. Povečanju kreditiranja gospodarstva ni pripomogla niti jamstvena shema 1.0. Po podatkih BS je bilo v tej shemi 1.540 milijonov evrov (s 30-odstotnim jamstvom države). Od tega pa je bilo za posojila gospodarstvu odobreno samo 338 milijonov evrov, torej le 22 odstotkov kreditnega potenciala.
Zanimivo je, da so pri tem trendnem zmanjševanju kreditne aktivnosti zelo podobno ravnale domače velike banke in banke v večinski tuji lasti. Oboje so enako oklestile kreditno aktivnost in po sestavi izdanih posojil je mogoče sklepati, da so ravnale podobno tvegano pri kreditiranju gospodarstva. Državno lastništvo torej ni preprečilo nerazumnega poslovanja vodstev bank.
Bančna samopomoč
Zakaj bančni sistem danes ne deluje? Dejstvo je banalno. Ker so bančne bilance v tako slabem stanju, morajo banke predvsem skrbeti za svojo kapitalsko ustreznost, zato vsak depozit uporabijo za izboljšanje svoje kapitalske pozicije. Če odobravajo posojila, jih odobravajo samo tistim z najvišjo boniteto oziroma tistim, ki dajo prvovrstna jamstva. V našem bančnem sistemu se finančni viri prestrukturirajo počasi, predvsem z razdolževanjem bank v tujini in zamenjevanjem virov z državnimi depoziti in obveznicami.
Naj za ilustracijo povem, da so se lani do konca oktobra obveznosti slovenskega bančnega sistema do bančnega sektorja zmanjšale za 2,9 milijarde evrov zaradi povečanja obveznosti iz depozitov države (2,6 milijarde evrov) in gospodinjstev (300 milijonov evrov).
Ta proces razdolževanja v tujini in prestrukturiranja virov je seveda zelo pozitiven, toda težava je, da je počasen in da ne pomeni sanacije bank. Sploh pa ne sanacije bank v neposredni ali posredni državni lasti (NLB , NKBM , Abanka ). Te banke vse depozite in poroštva, ki jih dobijo, seveda pridno in takoj porabijo za prestrukturiranje svojih virov v tujini. Toda ti depoziti so premajhni glede na potrebne oslabitve in rezervacije zaradi slabih terjatev teh bank. Zato banke, dokler ne bodo sanirale svojih bilanc, teh depozitov in poroštev države ne bodo posredovale naprej gospodarstvu. Tega preprosto ne morejo. Depoziti in poroštva so danes kot obliž na rano ranjencu z odrezano nogo. Ne pomaga.
Prodajte že to NLB nekomu za en evro, naj jo sanira in iz nje naredi spodobno regionalno banko. |
Slaba tolažba
In še huje bo letos. Letos se bosta v drugi polovici leta zlomili gradbena in nepremičninska panoga, kar bo zelo močno vplivalo na bančne bilance. Slovenski bančni sistem je izpostavljen do gradbenega sektorja v vrednosti okrog tri milijarde evrov, od tega samo NLB za skoraj 1,5 milijarde evrov (850 milijonov evrov prek posojil, 600 milijonov evrov pa prek poroštev). Ob uresničitvi teh zelo verjetnih tveganj bo to pomenilo, da bodo banke postale kapitalsko neustrezne. Nobeni depoziti ne bodo pomagali. Potrebne bodo kapitalske injekcije.
Naj za lažjo predstavo povem, da tudi napovedana dokapitalizacija NLB, država ji bo dokapitalizirala z 250 milijoni evrov, ob uresničitvi teh tveganj ne bo dovolj za dosego minimalne kapitalske ustreznosti v višini osem odstotkov kapitala Tier 1. V primeru bank v tuji lasti nam je vseeno, bodo že njihovi lastniki poskrbeli, da prevzamejo odgovornost za pretekle poslovne napake in zakrpajo kapitalske luknje. Njihov poslovni interes jim narekuje, da to naredijo čim prej, da bodo lahko uspešno poslovali v prihodnje.
Nauki iz preteklosti
Torej, kaj smo se naučili doslej? Vse banke so pod vplivom slabe presoje tveganj in slabih odločitev, domače ali tuje, državne ali zasebne. Državne banke niso nič manj nagnjene k dajanju slabih posojil, kvečjemu bolj zaradi političnih navezav. Pomembna razlika pa je v tem, da pri zasebnih bankah napake poslovodstev pokrijejo zasebni lastniki. Pri državnih pa breme prisilne sanacije nosimo davkoplačevalci. Mar to res hočemo?
Kaj torej narediti z našimi bankami? Vzemimo za primer NLB. Trenutno imamo na voljo dve možnosti. Prvič, banko počasi saniramo, nekaj prek dajanja depozitov, predvsem pa prek dokapitalizacij. Zdaj najprej kakšnih 300 milijonov evrov, da banka ob uresničitvi tveganj, povezanih z gradbenim sektorjem, sploh doseže minimalno zahtevano kapitalsko ustreznost. Nato pa vsaj še enkrat toliko, da bomo sanirali okostnjake, ki se skrivajo v njenih kapitalskih naložbah - v LHB ter v hčerinskih družbah na območju nekdanje Jugoslavije. Pa verjetno ne bo dovolj.
Na drugi strani pa je tržna vrednost NLB trenutno okrog tretjine knjigovodske vrednosti in je delež države vreden vsega okrog 400 milijonov evrov. Torej, ali se banko sploh splača dokapitalizirati za 1,5-kratnik njene zdajšnje tržne vrednosti, če pa jo lahko prodamo takoj in nas njena sanacija ne stane nič? In naprej, kaj potem, če bi banko res uspešno sanirali in zanjo zapravili denimo 600 milijonov evrov (podobno kot za sanacijo z začetka devetdesetih let), bomo ta denar davkoplačevalci kdaj dobili nazaj. Bomo ta državni delež kdaj prodali za visoko ceno in se poplačali za to prisilno sanacijo, ki jo moramo plačevati prek visokih davkov?
Tujega nočemo, svojega ne damo!
Ne, ne bomo! NLB bo po vseh različicah seznama strateških naložb še naprej strateška naložba slovenske države in prodaje ne bo. Torej nam nihče ne bo vrnil tega denarja, ki smo ga z dosedanjimi in ga bomo s prihodnjimi dokapitalizacijami plačali za njeno sanacijo. Gre pa za približno milijardo evrov. Torej imamo davkoplačevalci v tej državi na voljo samo čast, da nenehno rešujemo NLB in slabe poslovne odločitve njenih vodstev.
Nihče nas ne vpraša, ali to hočemo, država nam samo zaračuna za to. Vsak dan, z vsakim nakupom, z vsako uro, ki jo legalno opravimo na delovnem mestu. Se vam zdi pravično, da odgovarjate za napake poslovodstev NLB in da plačujete za nasedle menedžerske nakupe, ki so jih vehemntno in za svoj žep naredili Bavčar, Šrot, Kordež in njim podobni ptički ob eksplicitni podpori vodstev bank?! Oprostite, meni se to ne zdi prav.
Pa tako enostavno je ...
Zato je dilema o tem, kaj narediti z našimi državnimi bankami, razmeroma preprosta. Če obdržimo državne banke v državni lasti, bomo odgovornost in finančno breme zaradi neodgovornega ravnanja njihovih vodstev v preteklosti prevzeli davkoplačevalci, če pa jih prodamo, bodo to breme prevzeli zasebni lastniki. In še več, če država ostane večinski lastnik obeh največjih domačih bank, ni nobenega zagotovila, da banki ne bosta še naprej tako neodgovorno kot doslej poslovali in odobravali posojil, ki jih ne bi smeli. Na naše stroške, seveda. Če pa bosta v zasebni lasti, bodo zasebni lastniki nosili vso odgovornost ob neodgovornem ravnanju.
S tega vidika je odgovor na to dilemo na dlani. Ravnanje poslovodstev obeh bank, ki sta izdatno financirali to "kolektivno nacionalno norost", če si smem sposoditi metaforo kolega Igorja Mastena, je najlepši dokaz za to, kako zgrešeno in neumno je verjeti, da država kot večinska lastnica omogoča večjo narodnogospodarsko blaginjo. Nasprotno je res, večinska last države v bankah je najboljša garancija, da se bodo tovrstne neodgovornosti in kolektivne norosti še dogajale. V običajnih podjetjih in bankah.
NLB za evro
Zato prosim, prodajte že to NLB nekomu za evro in naj jo sanira in iz nje naredi spodobno regionalno banko. Če vam uspe v današnjih časih za lastniški delež NLB iztržiti 400 milijonov evrov, toliko boljše. Toda tudi evro kupnine je dovolj, če se s tem izognemo 300 milijonom dokapitalizacije takoj in nato še nekajkrat toliko. Povsem podobno velja za NKBM. Osvobodite nas že teh prisilnih nacionalnih sanacij, naj zato poskrbijo zasebni lastniki. In naj oni pozneje plačujejo, če bodo poslovali neodgovorno. Dovolj imam že tega nacionalnega interesa in vedno bolj prazne denarnice zaradi njega. Nehajte že!
Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj.
Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ. |
|
|
|
|
straight [ 9.2.2010 21:58 ]
Gorje tistim, ki pri takih "modrecih" vpisujejo študij.
|
straight [ 9.2.2010 21:40 ]
Pa to ja niti slaboumno ni več. Ampak toliko bebavosti pa je že preveč škodljivo za branje. Je ta tip doktoriral v Ukrajini - v reaktorju al kaj mu je?
Dediščino (oz. to kar je od nje ostalo) naših straršev bi kar podaril, najbolje Sorosu ali drugim tega potrebnim...
Mojstrovina slaboumja - enoumja: (to da imamo lopove na določenih položajih pomeni, da) država slabo gospodari in zato prodajmo, ... Več...
|
silvio1 [ 9.2.2010 11:20 ]
Žal na koncu ne bo druge možnosti kot prodat. Novih Kramarjev si davkoplačevalci ne želimo več.
|
saturnin1 [ 9.2.2010 08:54 ]
Hvala Bogu, da je g.Damjan povedl resnico o državnih bankah, kjer poslovodstva delajo brez kontrole kar hočejo, čeprav imajo vzvišene NS, ki zadevo spremljajo globalno.Če bi se spustili za eno raven nižje bi ugotovil kako katastrofalni so plasmani NLB. Seveda bi morali pogledati predvsem direktne plasmane NLB in LHB na Balkanu,ter kdo osebno jih je pripeljal. Poznano je, da boniteta podjetij ni ... Več...
|
hokejist [ 8.2.2010 10:56 ]
Zanimivo, da pisec ni teh predlogov dal v času, ko je bil še v milosti JJ vlade. Lahko je biti pameten iz naslonjača, ko pa je treba podstaviti hrbet za nošnjo bremen, ni pa nikogar blizu. Pa kaj, če se banke prodajo, vodstvo pa ostane. namesto prodaje, tožit vse z individualnimi pogodbami, ki so banko pripeljali v tak položaj, jim vzeti vse nagrade nazaj (saj so poleg Kranmarja nagrade dobili ... Več...
|
Jackk [ 6.2.2010 22:11 ]
Na koncu bodo morali dojeti, da je edini izhod iz krize, da pač propadejo neprofitne banke in podjetja. Drugače iz te krize nikoli ne bomo prišli.
|
helsinki79 [ 6.2.2010 00:25 ]
sanacije, dokapitalizacije
Slovenija ponovno v letu 1990
|
XADRI2 [ 5.2.2010 23:07 ]
Ne vem zakaj je bilo dobro da so se pridobljeni državni depoziti prelili v razdolževanje bank v tujini?
Če bi prejete depozite porabili za multipliciranje posojil bi bilo gospodarstvo deležno neto priliva denarja ne pa odliva. Gospodarstvo je bilo zaradi zmanjšanja naročil že tako slabše likvidno, kar je ostalo (beri kar so lahko) so pobrale nazaj banke, da so vrnile svoja posojila v tujini. In ... Več...
|
XABAN4 [ 5.2.2010 20:23 ]
Spoštovani g. Damijan. Prosim, da se pred objavo takšnih zapisov seznanite vsaj z osnovami bančništva, kajti očitno ste na tem področju pravi analfabet. V bistvu sedaj kar razumem protest Križaniča, saj vam glede na nekatere navedbe v tem prispevku na fakulteti ne bi smeli zaupati niti članstva v komisiji za presojo seminarskih nalog dodiplomskih študentov!!!
|
ketika [ 5.2.2010 14:59 ]
momentary laps or reason pri naših politikih kar traja in traja
vsa naša gospodarska politika (politična ekonomija, ki jo predava Mencinger ) je pa kot največja črna luknja v galaksiji
gospodarstvo pri nas temelji na strateških neizbežnih podjetjih kot so Slovenske železnice , NLB, NKBM, A- banka, avtoceste- DARS, Petrol,TEŠ, elektrogospodarstvo, Mura, Elan , in podobni žalujoči
(in ne na ... Več...
|
0129Knjiz [ 5.2.2010 14:51 ]
Slovenski nacionalni interes boš plačal TI, davkoplačevalec. Hvala.
|
petdan [ 5.2.2010 14:44 ]
Časopis Demokracija je enoumno populistično trobilo velikega vojskovodje.In kam spada Damjan? Te "Scheißhaus cajtunge" so ravno ta prave za njega.
|
janeztrtnik [ 5.2.2010 13:12 ]
Vsak teden bi lahko ponovno zapisal: ekonomija je veda o legalni kraji denarja!
|
zarjarosa [ 5.2.2010 11:47 ]
Na hitro: Banke ne sme dokapitalizirati država, ampak privatni sektor. Vendar bodo prihranki občanov v banki v tem primeru slabše zavarovani.
|
komunike [ 5.2.2010 11:26 ]
"Zato prosim, prodajte že to NLB nekomu za evro in naj jo sanira in iz nje naredi spodobno regionalno banko."
Kupim za en evro, ker si upam.
Vem pa, da si jo ne bodo upali prodati, ker bi jo resnično saniral.
;-)))
|
perfin [ 5.2.2010 11:16 ]
perfin:
-kot običajno je gospod Damijan tudi tokrat zadel žebljico na glavico - tako v analizi stanja kot v predlogu rešitve.Toda s prodajo NLB ne bo nič, kajti to je srčika duplex dela slovenskega gospodarstva, ki ga že 50let vodi ista druščina ljudi, z istimi sprevrženimi nameni in z istim norčevanjem iz lastnega naroda.
|
atamama [ 5.2.2010 10:23 ]
Imam občutek, da JP Damjan ne bere teh komentarjev ali pa je kaj drugega narobe.
Današnji njegovi monologi so, xxxx, kaj lahko storimo?
Študentje nič, ostali pa upamo, da bo zgolj kmečka pamet prevladala pri študentih.
|
tmb [ 5.2.2010 10:17 ]
Problem je v tem, da so vsi dobro nagrajeni in nihče za nič ne
odgovarja. Banke, zavarovalnice, komunalna podjetja, elektro
podjetja so le podaljšek javnega sektorja, kjer se kadruje preko
vez pomembneže in njihove otroke. Slabe odločitve pa plačujemo
davkoplačevalci. Zato v ta podjetja ne smejo pravi lastniki, ker
bi napravili red. Je pa že nova ideja, ustanavljanje pokrajin, kjer
bi se ti ... Več...
|
gricco [ 5.2.2010 10:08 ]
Banke so vreče brez dna. Slovenija je premajhna, da bi lahko imela v državnih bankah uprave, ki so neodvisne od politike in drugih interesnih skupin. Sej se vsi poznajo in en drugemu rihtajo posle, tveganja se seveda zanemarjajo.
|
babi2 [ 5.2.2010 10:07 ]
Se strinjam!
|
miroko [ 5.2.2010 09:42 ]
Dejstva:
banke; ljubljanska banka, nova ljubljanska banka, najnovejša nova ljubljanska banka, posodobljena najnovejša nova ljubljanska banka........
politiki: komunisti, novi komunisti, demokratični novi komunisti.........
volilci: idioti, ponovno idioti, večni idioti!
|
1sandi [ 5.2.2010 09:26 ]
G. Mrkaić se je s svojim pisanjem umaknil, kar smatram kot znamenje, da ni naiven. Menim, da je bister, mojster besede in retorike, vendar demagog. Ostali njegovi somišljeniki nekam, no ja, lahko bi vas kaj podučil, Mićo namreč. Po drugi strani pa, ne bat, večina na žalost običajno "zmaga".
|
yyenaj [ 5.2.2010 09:20 ]
Bog ne daj, da bi pred Piranom našli nafto. Gotovo bi imeli najdražja goriva, ploščadi v državni lasti pa bi konstantno dokapitalizirali!
|
zmali [ 5.2.2010 09:15 ]
No tu pa vlada nima strategije, niti ne pravih rešitev!Dejstvo pa je,da banke s svojo sabotersko politiko dušijo razvoj in nove investicije predvsem v malih in srednjih podjetjih!
|
FIN-470223 [ 5.2.2010 08:46 ]
Ali ne bi ekonomist vrhunskega kova napisal, kaj se dogaja v državah, ki so domače banke prodale tujcem(Češka,...).
|
krnekikrtako [ 5.2.2010 08:37 ]
Vse lepo in prav, vendar so tuje banke NAJBOLJ zmanjšale kreditiranje podjetij. Če bi imeli tuje banke, potem bi se nam v krizi še slabše pisalo.
|
1115Kr1 [ 5.2.2010 08:14 ]
Damjan, zakaj potem Avstrija ni prodala bank. Oni imajo 10 krat hujše težave. Vse banke, ki bi propadle bodo nacionalizirali ali prodali večjim bankam v avstrijski lasti. Enako se dogaja v Nemčiji in drugod v Evropi. Oni vejo, da če prodaš banke postaneš hlapec. Takim kvazi znanstvenikom kot si ti pa so vcepili tako miselnost v ZDA in drugod zaradi lastnih interesov. Taka kriza je vsakih 30 do 50 ... Več...
|
bozga [ 5.2.2010 08:05 ]
Brez NLB nam bi oziroma nam propade slovenska privatizacija in slovenski nacionalni interes: ostali bi brez tajkunov, brez kapitalske in posledično politične elite, tako, da prodaje za 1 EURO gotovo ne bomo videli. Tudi prodaje za 400 MIO EUR ne, doživeli pa bomo še nekaj dokapitalizacij: saj razen davkoplačevalcev nikogar nič ne stanejo, pa še kdo si bo lahko izplačal kakšno dobro nagrado.
|
bacekjon [ 5.2.2010 07:48 ]
Kaj ima povprečni slovenski davkoplačevalec od tega, da mu že 20 let pumpajo njegov davkoplačevalski denar v NLB? Najdražje usluge te banke. Zakaj bi jo potem podpiral in reševal, če od nje nimam nobene koristi?
|
bostjan1981 [ 5.2.2010 07:29 ]
Spoštovani davkoplačevalec,
Iskreno se ti zahvaljujem za vse prispevke v slovenski bančni sektor. Upam, da ne boš pretirano poslušal raznorazne doktorje znanosti iz ekonomije z zahodnih univerz, temveč boš verjel v "neto dobiček" iz sanacij, o katerem govorijo spoštovani telefonski doktorji iz Zagreba.
V pričakovanju uspešne sanacije te lepo pozdravljam,
Boško Šrot, ... Več...
|
atamama [ 5.2.2010 07:18 ]
Hudiča
včasih Mrkaić, sedaj JP Damjan.
Kdo je nor ozirom kaj je financam zmanjkalo resnih piscev?
|
g0ga [ 5.2.2010 07:17 ]
BRAVO!
|
0129DEMSA [ 5.2.2010 06:27 ]
NLB zmore kreditirati in reprogramirati Ultro. Kaj če bi Golobiču dali raje direktno 10 milijonov €? S tem prihranimo 490 milijonov.
|
0425Govze [ 5.2.2010 05:10 ]
Imamo preveč bank. Vsaka ima svojega predsednika uprave,vsak predsednik uprave ima nekoga ki mu je dolžan uslugo,ženo ki si želi drag avto in tako dalje. Šiptarji imajo v družinah gospodarja , ENEGA ki razporeja denar. Zato imajo sladoledarji po Sloveniji najboljše lokacije. Pri bankah bi bilo lahko podobno. kapital bi se moral koncentrirati če bi želeli kaj ukreniti. Ampak je več interesa da se ... Več...
|
schuft [ 4.2.2010 23:47 ]
Če država proda NLB za 1 evro, jo jaz takoj kupim. Potem bom pa spumpal ven v svoj žep še bistveno več denarja varčevalcev NLB kot vsi tajkuni in gradbinci skupaj in nato banko poslal v stečaj. Za vloge komitentov bo pa že poskrbela Banka Slovenije, država oziroma davkoplačevalci!
P.s.: kater zasebni vlagatelj je že kupil Hypo za 1 evro?
P.s.2: Prodati banko za 1 evro ni isto kot prodati ... Več...
|
sopranos [ 4.2.2010 22:52 ]
Zakaj se bank ne bo prodalo? Ker kdo bo pa potem kreditiral Ultro, SCT, Primorje, Electo in podobne firme, ki so narejene zgolj zato, da zasegajo davkoplačevalski denar in ga kanalizirajo na svoje račune.
|
dostiimam [ 4.2.2010 22:51 ]
Brrrrr, kdo še to razume. Saj je človeka kar groza, kaj se nam dogaja. Kot kaže bo kriza letos šele prav prijela. Pravzaprav nimam komentarja. Članek moram vsaj še enkrat pazljivo prebrati ampak ne pred spanjem, jutri bi se rad zbudil naspan.
|
gsavli [ 4.2.2010 22:48 ]
Prodaja teh bank ne bi bila smiselna, kje bi potem tovariši dobivali ugodne kredite na dobro ime?
|
|
Kako jo ohraniti, graditi in tržno uspešno upravljati danes? | Košarkarska nagradna igra za vikend paket za 2 osebi. | Izboljšajte lastni način izterjave! |
|
OGLAS
|
Anketa
|
 |
Ali bo Stojan Binder boljši predsednik GZS kot je bil njegov predhodnik Zdenko Pavček?
|
|
Facebook
Twitter
Dobro
Tiskaj
Shrani
Pošlji
Facebook
Twitter
Napaka
