Razlika med priskrbeti si biznis ter med hoditi v službo bi morala biti razlika med uspehom in neuspehom, med narobe in prav, med dobro in slabo plačo, med zmago in porazom. To bi moralo biti vcepljeno v naš šolski in vrednostni sistem, v sistem upravljanja podjetij, v upravljanje bolnišnic, šol, v upravljanje državnega denarja, moralo bi biti del tega, o čemer razmišljate na počitnicah, in del tega, kar morate prebaviti pri zajtrku. Vsak dan.
Na žalost ima dojemanje uspeha v Sloveniji tri pojavne oblike, ki so izrazito vezane na državo, njena pravila, njen denar. In nimajo zveze z delati biznis. Prvič je uspeh to, da ti je s "pravilno" uporabo zakonov uspelo sprivatizirati podjetje in ti je ostalo deset milijonov evrov. Sicer si vmes zanemaril biznis, pa "so what". Drugič je uspeh to, da služiš z vpetostjo na javni denar in na javne funkcije.
Zato denimo nikoli ne bomo privatizirali NLB , zavarovalnice, železnic, Telekoma , ker je na ta denar navezanega toliko slovenskega nežlahtnega gospodarstva, da bi bila privatizacija škodljiva za nacionalni interes. In tretjič, da imaš dva tisoč evrov neto plače v javnem sektorju, da ti ni treba misliti na dobiček, da imaš delovni čas do petih, prosto popoldne in vikende, mesec plačanega dopusta ter da poznaš zobozdravnika in zdravnika. V Sloveniji je uspeh hoditi v službo.
In seveda je treba zaščititi svoje pozicije. Ker v teh treh kategorijah očitno razmeroma udobno živi dovolj velika masa Slovencev, ni nobene možnosti za preobrat. Je pa veliko prostora za šminko, pacanje in blef.
Slovenija je tako zamaščena - zdaj dajem seveda absurdne primere -, da lahko posamezna interesna skupina s svetovalci in moderatorji, izvedenci in revizorji izračuna, da imamo sto javnih uslužbencev na prebivalca več kot Nemčija, druga pa (po možnosti še z istimi svetovalci), da jih imamo dva tisoč manj in da so slabo plačani, pa kljub temu superučinkoviti.
Dokazati je mogoče, da imamo najučinkovitejše zdravstvo, da imamo največ pravic bolnikov, nobene zdravniške napake, nič daljše čakalne vrste kot na Danskem in da porabimo najmanj denarja. Ljudje bodo verjeli, čeprav dve leti tulijo od bolečin, ko čakajo na operacijo kolka. Imamo najboljše šolstvo, vsi v Sloveniji, ki so končali osnovno šolo, znajo toliko angleško, da jih "nihče ne more prodati", hkrati pa mi Avstralke govorijo, kako so morale sredi Ljubljane v luksuzni trgovini z neandertalsko komunikacijo kupovati čevlje. Sploh ne vem, zakaj so se mučile.
Bi šle drugam. Imamo najboljšo izhodno strategijo na svetu, ker je samo našim politikom in ekonomistom jasno, kakšna je globalna prihodnost. Imamo sicer velik primanjkljaj, imamo težave z gospodarsko rastjo, gospodarstvo težko plačuje državni aparat, a nič ni nerešljivo. Bomo pač zvišali davke. Imamo najboljše menedžerje, ekonomiste, pravnike. Imamo poštene lopove. Vse to se da izračunati in dokazati, če je treba. In ljudje verjamejo.
Ljudje so verjeli tudi, da je Enron dobro podjetje. Kot sta se pred kratkim na CNN pogovarjala dva novinarja Malcolm Gladwell in Fareed Zakaria: imeli smo vsa razkritja, kaj se v podjetju dogaja. Samo nihče - ne borzni analitiki ne bonitetne hiše, torej tisti, ki so plačani za to - si ni vzel časa, da bi jih analiziral.
Navidezna idila je trajala, vse dokler se ni v drobovje vseh objav, mimo uradnih izjav in hvale, mimo revizorskih podpisov, mimo bonitetnih ocen, mimo splošnega prepričanja, da je Enron kura, ki nese zlata jajca, zagrizel en posameznik - novinar Jonathan Weil - in ugotovil, da denar odhaja ven in ne prihaja noter. Potem se je Enron sesul.
Približno tukaj je Slovenija. Upam, da se bo ljudem, ki so za to plačani - politikom, ekonomistom, svetovalcem - ljubilo pogledati v drobovje, da bodo pošteno razkrili bolezni in ga očistili. Ne pa da blefirajo z nujnostjo zmanjševanja javne uprave, pa jih je tam zaposlenih čedalje več, odvisno, kako šteješ.
Da ne bodo določali pravic bolnikov in zdravnikov, denar in cene pa obravnavali drugič. Da ne bodo podaljševali proračunskega leta, da bi prikrili primanjkljaj. Očistiti ni treba le drobovja, temveč tudi pljuča, ožilje in možgane Slovenije. Da denar ne bo samo odtekal. Da bomo lahko na zdravih osnovah delali biznis.
Pred pisanjem je smiselno prebrati
pravila foruma.
Urednišvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo
in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.
Opozorilo: po
Kazenskem zakoniku KZ-1
je posameznik kazensko
odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.
Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil,
če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Najboljši biznis je spet vezan na državo in državni denar: zato, da nekateri hodijo v državno službo so dobro plačani, še nekajkrat bolj pa so nagrajeni za biznis, ki ga v službenem času naredijo za privatni žep. To je pravi biznis! Zato tudi vsi rinejo v državne službe in skoraj nihče med podjetnike!
Dober članek. Polovica, ki je prebrala članek, je glavni problem vidla v neznanju angleščine prodajalke, ki gre po možnosti čez 3 mesece u penzijo... mislim...eh, no comment
Prvi najboljši trenutek, da bi izgradili lepo in uspešno Slovenijo je bil leta 1991. Drugi najboljši trenutek je danes. Kaj predlagate, da naredimo najprej?
Se strinjam tudi jaz, da je članek fantastičen, prav osvežujoč.
Ima le dve napaki in sicer, da ga nihče od tistih, ki bi ga moral prebrati, razumeti in se v njem prepoznati - ne bo ne prebral in ne razumel, še manj prepoznal....
Druga napaka je v tem, kar je nekdo že omenil spodaj...škoda da je vlak že odpeljal....
Članek je svobodomiselen in lepo povezan, pa saj smo svobodna družba vendar sem zapazil, da manjka vejica to pa je nedopustno in morali bi ukrepati in taki novinarki preprečiti pisanje.
OK danes te me pa prepricali ga. Toplakova. Sicer pa tega povprecen Slovenec, ki nikoli ni sel v tujino, tako ne ve in tudi ne more vedeti, ker ga no stop zasipajo (tako kot v bivsi jugi), z vsemi presezniki da smo najboljsi vsi ostali pa nule. Tipicno je recimo pocetje, ko organizatorji pripravijo v KR Gori ali MB progo in potem na veliko hvalijo, da taksnega spektakla pa nikjer drugje ne ... Več...
že 35 let delam biznis in povem vam,da je hudo,hudo naporno.Skrb za dovolj dela,skrb za plačilo,skrb za delavce (včasih tudi za njihove družine)Skrb vsak dan,tudi ponoči.Dopusta ni,še pivo sem nehal piti.Pa kdo si še želi takega biznisa?
Bolje v službi.Najbolše so v javni upravi,v hladovini,v glavnem brez skrbi.Za novo leto pa kosilo za 100€.Delo za nedoločen čas,velika odpravnina,če ... Več...
Draga moja Simona, klobasaš. Biznis delajo kramarji, ki so tudi uspeli proizvesti krizo. Govoriš o šolstvu, in kako znajo vsi na koncu malo Angleško, popolnoma ne pomembno, saj ne znajo slovensko, matematike in še kaj drugega. Če tvoje Avstralske kolegice niso uspele kupiti v Ljubljani čevljev, je pač nihov problem, kaj pa ne znajo slovensko, ali so tisti ki govorijo angleško kaj več kot mi, ali ... Več...
Če bi tole objavili v dnevnikih Delo ali Dnevniku, jim levo bralstvo takoj zagrozi z odpovedjo naročil. Pa tudi tovariši ne dovolijo tam takih objav, ker ne dovolijo, da bi nekdo od zunaj vznemirjal njihove bralce, ki so tako lepo naštelani, da so dovzetni le na dobra dela Pahorja in tovarišev in še bolj na škodljiva in zavržena dela opozicije in pomladnikov. Kaj preostane? Tržna varianta; ... Več...
Bravo Pia. In še konkretni predlog za npr. ministrstva, zavode in lokalno samoupravno birokracijo: za pridobivanje npr. EU sredstev naj oni pripravijo in izpolnijo prijave skupaj s konkretnim prosilcem in ne samo, da te razpise objavljajo na svojih spletnih straneh in glasilih. Zagotovo so najbolj kompetentni za to! In 1/3 variabilnega dela njihove plače naj bo odvisnega od uspeha na razpisih. To ... Več...
Dobro. Ker sem v zasebnem okolju to sam govoril že dolgo, je verjetno v Sloveniji veliko ljudi, ki to že dolgo vedo. Med njimi so ljudje, ki so na pomembnih položajih in bi morali o tem že dolgo pisati in govoriti. Pa niso, ker je koruptivnost skorajda popolna. Predvsem intelektualna. Zadnji primer, ki pritrjuje članku je nihče drug, kot nekdanji SZDL-jevski funkcionar in sedanji predsednik ... Več...
Briljanten komentar, a kaj ko je vlak že odpeljal kmalu po osamosvojitvi in je sedaj tistih, ki podpirajo takšno ureditev in takšno Slovenijo kot jo imamo, bistveno več kot onih, ki razmišljajo kot Simona!
Še moja ugotovitev. Redko, ko v državni upravi rečejo,da bodo razpustili to ali to agencijo, v isti sapi omenijo, da nikogar ne bodo odpustili ampak bodo vse prerazporedili. Torej nič od prihranka.
Ne morete vi zdaj ta sloj ljudi, ki ste jih 20 let vztrajno pumpali z raznoraznimi zgodbami o neverjetnem uspehu države čez noč prepričat, da je Slovenija v bistvu globoko v dreku.
Nimajo pojma in jih tudi prav nič ne briga kako drugi živijo v REALNEM svetu.
Govorimo seveda o JAVNIH PRIVILEGIRANCIH v sanjski državni službi. To je, kot dobro veste, ena sama velika družina mam, tet, stricev, ... Več...
Glede na 3.2% slovenskih državljanov, ki vidijo svojo prihodnost v podjetništvu, bodo še naprej delali po starem. Ko je bil čas in smo v zgodnjih devetdesetih nekateri verjeli v enakopravno tekmo na trgu in z voljo in optimizmom odpirali nova podjetja, so nas grdo na gumico.
Nekateri smo preživeli razmiroma nepoškodovani a previdni in spametovani. Delaj samo toliko, kot je najbolj potrebno. ... Več...
Približno tukaj je Slovenija. Upam, da se bo ljudem, ki so za to plačani - politikom, ekonomistom, svetovalcem - ljubilo pogledati v drobovje, da bodo pošteno razkrili bolezni in ga očistili.
Em, oni SO drobovje.
Ja pri nas učitelj dela 5 ur, pa še po dva sta v razredu,ker jih je preveč, v občinski sprejemni pisarni pa sedijo štirje, čeprav bi vloge lahko oddajali v poštni nabiralnik.