Revija Manager vsi članki avtorja

28.1.10 07:21

Podjetje UNIKI so Mija Lorbek, Borut Kumperščak, Primož Rome in Živa Lacko, stari od 23 do 34 let. Razvili so inovativno programsko rešitev za interakcijo z zasloni brez dotika. Inovacija, kot pravijo, jezdi tehnološki val prihajajočega trenda predstavljanja vsebin, ki so uporabne za medijske hiše, oglaševalce, arhitekte, zabavno industrijo, notranji dizajn, prireditveni management, muzeje in druge.

Mija Lorbek, Borut Kumperščak, Primož Rome in Živa Lacko so se našli že veliko prej, preden so lansko pomlad ustanovili podjetje UNIKI. Druži jih tehnološko navdušenje, iskanje novega in prepričanje, da so na pravi poti, kakršna koli že je.

Nova generacija potopitvenih vmesnikov pomaga predstaviti idejo prepričljiveje, atraktivno, bolje pridobi in zadrži pozornost gledalca. Tudi zato so pred kratkim kot člani Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) na tekmovanju mladih raziskovalcev podjetnikov evropskih univerz UNICA zasedli drugo mesto in si prislužili 10 tisoč evrov nagrade. Pogovor je potekal pod vtisi zmagoslavja, saj so se iz francoske prestolnice vrnili le dan pred tem.

Vendar to ni edini njihov uspeh doslej, čeprav so podjetje ustanovili šele marca lani. Letos so bili tudi finalisti za start up 2009 letošnje konference Podim, že lani so se uvrstili v finale prestižnega tekmovanja SeedCamp v Londonu, kjer je bilo pred leti uspešno tudi podjetje Zemanta, ki je prav tako izšlo iz Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

Eksperiment zamenjal resen posel

Prav nagrada jih je tudi spodbudila, da so se iz ljubiteljskega ustvarjanja resno podali v podjetništvo. Mija, Živa, Borut in Primož so se v okviru ljubljanskega multimedijskega centra Kiberpipa kot študenti pred sedmimi leti začeli eksperimentalno ukvarjati z računalniško medijsko umetnostjo. Borut in Primož sta programerja, Mija in Živa pa družboslovki. Miji, ki se je v okviru dodiplomskega študija komunikologije želela posvečati predvsem interakciji, ni bilo všeč, da je pri oglaševanju običajno komunikacija enosmerna. Borut pa je že med študijem razvijal računalniški vid in interaktivnost tudi z videom in sliko, zato so združili moči in začeli z umetniškimi projekti.

Najprej so se predstavili na nekaterih razstavah in dogodkih, denimo na izboru najhitreje rastočih podjetij Gazele pri oblikovanju interaktivne scene leta 2002. Pri obiskovalcih, zlasti iz oglaševalskih agencij, so zaznali potrebo po takšnih rešitvah tudi v komercialne namene. Interakcija z zaslonom brez dotika se je vse bolj začela uporabljati tudi v svetu. "To je bil signal, da je trg pripravljen na to novost," pojasnjuje direktorica podjetja Mija Lorbek, saj je bila tehnologija že več let na voljo, pravega povpraševanja po njej pa ni bilo. "Tehnologija zaslona na dotik je na voljo že 15 let, šele z ipodom pa je dosegla pravi razmah."

Ko so videli, da je trg dozorel, so ubrali 'šolsko pot'. Pred dvema letoma so najprej napisali poslovni načrt in se z njim uvrstili med zmagovalce natečaja za najboljši poslovni načrt v organizaciji LUI. To je bila zanje velika spodbuda, saj "so nam do takrat vsi govorili, češ kdo pa potrebuje takšno tehnologijo, raje izdelujte spletne strani," se spominja Mija. Zato so marca 2008 ustanovili podjetje UNIKI. V inkubatorju, kjer spremljajo razvoj in pomagajo mladim podjetnikom z nasveti, najemajo poslovne prostore po subvencionirani ceni (deset evrov za kvadratni meter), ki vključuje tudi vse stroške in uporabo skupnih prostorov, denimo predavalnic.

Za vsa inkubirana podjetja nekajkrat na leto v inkubatorju organizirajo brezplačne izobraževalne delavnice na temo, ki jo sami predlagajo. Podjetjem pomagajo iskati kadre, zelo pomembna pa je tudi pomoč pri povezovanju s potencialnimi investitorji in iskanje finančnih virov, pravi Lidija Honzak, direktorica LUI. Tako so na primer podjetje UNIKI tesno povezali s Trimom, od katerih ti dobijo številne koristne nasvete, izkušnje in znanje. Ker se je takšno sodelovanje izkazalo za zelo koristno za obe strani, v LUI načrtujejo ustanovitev konzorcija izkušenih iz gospodarstva, ki bi se povezovali z mladimi in inkubatorjevimi start-upi; trenutno jih je 13. UNIKI pa veliko pomeni tudi izmenjava idej in izkušenj z drugimi podjetji v okviru inkubatorja, dodaja Mija.

V UNIKI so razvili inovativno programsko rešitev za interakcijo z zasloni brez dotika, ki je enostavna za uporabo in kompatibilna z obstoječo tehnologijo. V tem se razlikujejo od konkurence, ki ponuja precej bolj stroškovno in tehnološko zahtevne rešitve.

V evropske izložbe

Tehnologijo za interakcijo z zaslonom brez dotika poseduje vsaj še eno podjetje na svetu, ameriški Obscura Digital. Medtem ko imajo Američani zelo kompleksno tehnološko rešitev, ki tudi precej stane, pojasnjuje Mija, v UNIKI interakcijo izpeljujejo z običajno spletno kamero. Njihova rešitev v svetovnem merilu izstopa zaradi celostne rešitve, pojasnjujejo: inovativnega poslovnega modela, ki omogoča enostavno uporabo njihove tehnologije, ki deluje na standardni strojni opremi. Prek urada za intelektualno lastnino so sprožili tudi postopke za zaščito njihovih tehnoloških rešitev, saj v svetu takšnih, kot so raziskali v uradu, še ni.

Čeprav svoje produkte tržijo šele dobro leto, UNIKI posluje z minimalnim dobičkom. Lani in letos so prek razvojnih razpisov (Slovenskega podjetniškega sklada, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) in z nagradami zbrali okoli 150 tisoč evrov, na trgu pa so letos zaslužili okoli 100 tisoč evrov prihodkov. Veliko večino tega denarja so vložili v nadaljnji razvoj podjetja. Na evropske razpise se še ne morejo prijavljati, saj so premajhni.

Nekaj produktov je standardiziranih, denimo listanje kataloga brez dotika, druge izdelujejo po naročilu. Cene najema se gibljejo od 500 evrov na dan do 8000 evrov na dan, odvisno od zahtevnosti produkta in stopnje izdelave po naročilu. Največ povpraševanja po njih je za različne prireditve, dogodke in sejme. Običajno je tam, kjer se giblje veliko ljudi, treba pritegniti njihovo pozornost. Če je plakat še tako dober, ga ljudje pogledajo in gredo naprej. Interaktivni medij pa ljudi vključuje in po raziskavah se ti do 150-krat dlje zadržijo pri takšnih vsebinah, razlaga Borut.

Njihov produkt je bil denimo tudi v izložbi NLB na Čopovi ulici v Ljubljani in Adrie Airways na Gosposvetski ulici, čeprav opažajo, da v Sloveniji podjetja še niso pripravljena vlagati v interaktivne izložbe, temveč se še vedno raje odločajo za klasične. Zato načrtujejo prodor v evropske izložbe, kjer veliko večji poudarek dajejo interaktivnosti, denimo v Francijo, Italijo in Veliko Britanijo prek partnerjev na lokalnih trgih. Med njihovimi naročniki so tudi Medis , NKBM , Bisnode , JAPTI .

Dobiček ni glavno gonilo

Vse več povpraševanja po njihovih produktih opažajo med arhitekti za predstavitev svojih arhitekturnih rešitev, razvijajo pa tudi že prve interaktivne interjerje, po katerih se bo mogoče tudi fizično premikati, po stanovanju, denimo. Dolgoročno želijo ostati razvijalci vrhunskih tehnoloških inteligentnih interaktivnih 3D-vmesnikov, ki jih bodo naročniki pozneje lahko samostojno upravljali, čeprav si s tem odžirajo del zaslužka. "Vendar na tak način lahko veliko bolj množično prodremo na trg," pravi Borut.

Obenem želijo uravnotežiti potrebo po dobičku in idejo, zaradi katere so sploh začeli delati - razvoj inteligentnih medijev. "Morda smo v tem smislu malce posebni," dodaja Mija in omeni znanega podjetnika in inovatorja Iva Boscarola, ki premika meje v razvoju letalstva, vendar ne kuje velikih dobičkov.

Avtor: Bojana Humar

Članek je bil objavljen v reviji Manager, december 2009.

Galerija: Kaj prinaša januarski Manager Vstop v galerijo

Izšla je nova številka revije Manager, Januar 2009 Revijo lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta. Za naročilo kliknite tukaj.