Petra Sovdat vsi članki avtorja

6.1.10 18:26

Foto: Irena Herak

"Dobre komitente bomo podpirali! Pri slabših pa bo treba začeti postopke za izterjavo." Tako pravi Božo Jašovič, šef NLB.

Šef NLB Božo Jašovič se rad drži v ozadju, na intervju je pristal le zato, ker je želel pojasniti, da država z dokapitalizacijo pač ne sanira največje državne banke. Jašovič je na vrh NLB sedel po skoraj letu dni kadrovskih mešetarjenj v banki in letu krize. Pravi, da je trden mož. Koliko časa pa bo še trdna NLB ?

V Dnevniku smo včeraj brali, da se za lastniški vstop v NLB zanima španska Banco Santander , pred kratkim smo mi pisali o kitajski banki China Developement. Se kupci oglašajo tudi pri vas ali se srečujejo le z lastniki, z vlado?

Odkar sem v NLB, še nisem imel nobenega stika z morebitnimi novimi lastniki.

Pa slišite kaj o njih?

Slišim pa. In tudi preberem v vašem časopisu.

Premier Pahor je prejšnji teden povedal, da NLB potrebuje strateškega partnerja. Menite, da vlada sploh ima strategijo o NLB?

Vprašanje je po svoje sugestivno. Če bi pritrdil, bi mi rekli, naj povem, kakšna je. Če bi pa rekel, da je ni ...

No, zanima me, ali vlada ve, kaj bi rada storila z NLB?

Strategijo banke pripravlja uprava, potrdil jo bo nadzorni svet. Ta bo nato tudi odprl diskusijo s ključnimi lastniki. Ti bodo povedali, ali se z njo strinjajo in ali so jo pripravljeni kapitalsko podpreti oziroma povedati, zakaj se z njo ne strinjajo in kakšno želijo imeti.

Kaj pa lastniško strategijo?

Strategija bo zajela tudi to, kaj lastniki želijo z banko.

O državni kapitalski bergli

Tik pred koncem minulega leta vas je precej razburil naš članek o novi sanaciji NLB ( Nova sanacija NLB ). Zakaj torej NLB potrebuje 250 milijonov vredno dokapitalizacijo oziroma zakaj je ne?

Nikakor ne drži, da gre za sanacijo. Sveži kapital potrebujemo zato, ker je za vsako banko ključno, da ima kapital. Pomembnost kapitala se je še toliko bolj izkazala v času krize, ko se spreminja bančna regulativa, ki daje večji poudarek kapitalu. Kriza je prinesla na površje to, da so banke imele preveč dolga in so zato v kriznih razmerah izpostavljene velikim nihajem.

Če bi bil finančni vzvod manjši, bi bili tudi nihaji manjši. Spremembe zakonodaje bodo sprejete v prvi polovici leta, zaradi tega bodo verjetno donosnosti bank manjše, bodo pa tudi bolj stabilne in varne. Del kapitala bo namenjen tudi nihanjem v gospodarskih ciklusih kot kapitalski amortizer.

Če vas dobro razumem, bi 250 milijonov evrov od države vzeli na zalogo.

Ne na zalogo. Sredstva so bila predvidena v lanskem proračunu, v letošnjem pa niso. Želeli smo izkoristiti to postavko, čeprav ta hip denarja ne potrebujemo. Ga bomo pa med letom, da bomo lahko prihodnje leto odplačevali subordinirane inovativne instrumente, s katerimi smo v prejšnjih letih zagotavljali kapitalsko ustreznost.

V prihodnjih treh letih moramo poplačati okoli 700 milijonov evrov. Če želimo le ohranjati kapitalsko ustreznost, moramo zagotavljati nadomestni kapital. Sprememba zakonodaje namreč daje prednost temeljnemu kapitalu "Tier 1". Tega bonitetne agencije zelo pozorno spremljajo, in če ga ni dovolj, je banka v očeh tujih investitorjev manj varna, cena denarja na mednarodnem trgu pa višja.

Torej je lani začeta dokapitalizacija kot bi od ZZZS zahtevala berglo, če me kdaj v prihodnosti po naključju kaj povozi.

Ja, ampak mi točno vemo, da bomo kapital potrebovali, vaš dogodek pa je negotov.

Kaj je plan B? Če dokapitalizacije ne bo?

Potem se bo morala banka začeti krčit.

Torej prodaja Banke Celje ni utopičen scenarij?

To je hipotetično vprašanje, s tem se bomo ukvarjali, če lastniki ne bodo dali denarja. Uprava NLB ni sprejela nobenega sklepa o prodaji Banke Celje.

Prepričana sem, da če si zagotavljate kapital na zalogo, na zalogo delate tudi scenarije.

Scenarij je, da bomo prodajali tiste naložbe, ki so kapitalsko najbolj potratne. Nobene konkretne odločitve še nismo sprejeli, tudi interesa kupcev še nismo preverjali.

Koliko denarja iz dokapitalizacije pa se bi neposredno prelilo v gospodarstvo?

To je težko povedati, je kot vprašanje, koliko denarja iz izdaje obveznic se je prelilo vanj. Pravzaprav vse, ali pa veliko večino, prelijemo v nebančni sektor.

Bom drugače vprašala. Koliko tega denarja bi šlo za sveža posojila in koliko za refinanciranje že dobljenih posojil?

Del kapitala bo namenjen povečanju kreditnega portfelja, pretežni del pa je namenjen odplačevanju obstoječih kapitalskih instrumentov oziroma vzdrževanju zdajšnjega portfelja. Tudi denar iz obveznic je oziroma bo šel večinoma za odplačila obveznosti do tujine, del pa tudi za nove naložbe.

Kdaj pa bomo na točki, ko boste odobravali več novih posojil?

Vedno damo posojila komitentu, ki je posojilno sposoben, to je naš posel. Je pa povpraševanje po posojilih manjše, komitenti so zaradi krize slabi, zato ni kreditne rasti.

Iz gospodarstva je slišati, da je povpraševanja veliko.

Večjega povpraševanja ne vidimo, nihče se noče brezglavo zadolževati. Je pa res tudi to, da smo banke bolj previdne.

Kako si torej razlagate izjave gospodarstvenikov o kreditnem krču. So to le izgovori za njihovo lastno slabše poslovanje?

Trdim, da je povpraševanja manj, tisti, ki posojil ne dobijo, pa ali niso prepričljivi pri svojih bankah ali pa so njihovi načrti nerealni oziroma jim banke ne verjamejo.

O ne najbolj rožnati prihodnosti in cenah nepremičnin

Eno krizno leto je za nami, česa vas je letos najbolj strah?

Napovedi niso najboljše, ker ne vidimo zanesljivih znamenj okrevanja, ki bi kazala, da bodo naši komitenti boljši. Če tega ni, pomeni, da se bomo še naprej ukvarjali z razmerami, ki smo jim bili priča lani.

Komitente, ki imajo poslovni potencial, bomo še naprej podpirali, bo pa potrebno veliko energije vlagati v dogovarjanje glede prestrukturiranja obveznosti. Za tiste, ki potenciala nimajo, pa bo treba začeti s postopki za izterjavo.

Konkretno me zanima. Po finančnih holdingih lani se zdaj govori o tem, da bodo na vrsti gradbeniki. Koliko vaših komitentov iz te panoge bo letos šlo v stečaj?

Ocene seveda ne morem dati, prizadevamo si, da bi preživeli z novimi posli. Dejansko je gradbeništvo najbolj prizadeta panoga, banke imamo preveliko izpostavljenost do tega sektorja. Verjetno bo treba marsikoga spodbuditi v prodajo nepremičnin, ki čakajo na boljše čase pri relativno visokih cenah.

Za koliko bi se lahko pocenil kvadratni meter stanovanjske površine v Ljubljani, če bi vaši komitenti morali prodati vse, kar je praznega?

Vsaka ocena o tem, kakšna bi morala biti cena, da bi trg počistili, je čista špekulacija. Zagotovo pa bi manjši padec moral biti, to opažamo že pri rabljenih stanovanjih. Če se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri novih nepremičninah, se bodo kupci takoj pojavili.

V Sloveniji se še vedno največ pogovarjamo o težavah bank zaradi gospodarstva, v ZDA že opozarjajo, da bodo največje težave delale fizične osebe, ki ne bodo zmožne plačevati obveznosti. Kdaj pride ta val k nam?

Prebivalstvo je bilo v ZDA in drugih evropskih državah veliko bolj zadolženo kot pri nas, vsaj še enkrat toliko. Že ta podatek pove, da je morda težava zaradi tega pri nas manjša. Poleg tega so zavarovanja v ZDA urejena drugače, komitent tam preprosto vrne hipoteko banki in ni več nič dolžan. Pričakujemo, da se bo brezposelnost pri nas še zviševala, to pa lahko prinese težave.

Mislim, da je ta problematika obvladljiva, tu imamo najmanj skrbi, ker se lahko s komitenti dogovorimo o reprogamih ali odlogih, ne nazadnje pa imamo tudi državno jamstvo za take primere.

Boste navadnega Janeza Novaka reševali toliko časa kot Istrabenz ?

Reševali ga bomo, dokler se bo z banko pripravljen pogovarjati o razrešitvi svoje finančne težave.

No, tudi v Istrabenzu se dolgo niso bili pripravljeni pogovarjati z bankami, pa ste banke upnice še vztrajale.

Težko bi komentiral proces, saj sem v NLB prišel šele ob koncu. Spremljal sem ga iz Banke Slovenije , kjer pa o podrobnostih pogajanj nismo bili obveščeni. Ne vem, zakaj bi bila boljša groba izterjava, ki ne zagotavlja boljšega poplačila. Vedno je boljše, da sta na obeh straneh voljna partnerja, ki se dogovorita za posel.

Torej je predsednik uprave NLB mehka dušica, ki na vrata dolžnikov ne bo pošiljal "goril"?

Tega pa nisem rekel. Če volje ne bo, so na voljo še drugi instrumenti poplačila.

O tem, ali bo Mercator lahko kupil tujec

Zdaj ste tri mesece v NLB, prej ste bili član sveta Banke Slovenije. Ali si zdaj, ko poznate drobovje bilance NLB, še upate reči, da centralna banka dovolj dobro pozna poslovanje bank?

Banka Slovenije ima dobre informacije in dovolj kritično presoja razmere v bančništvu, njene ocene so dovolj zanesljive. Težko bi rekel, da sem izvedel kaj povsem novega.

NLB bo v kratkem morala začeti prodajati deleže, ki jih je zasegla družbam okoli Laškega in Istrabenza. Je zanimanje zanje?

Imamo stike s kupci.

Kateri družbi najbolje kaže, da bo dobila dobre lastnike, take, ki bodo to le zaradi ekonomskega interesa?

Težko je napovedati, ker je postopek v začetni fazi.

Razumem, da govorimo o Mercatorju.

Znano je, da so se banke organizirale in skupaj prodajajo delež v njem.

Je Slovenija za tujce zanimiva tarča ali ne?

Ne smemo gledati le posamezne primere, ampak, kako smo v preteklosti financirali gospodarski razvoj. Slovenija ga je financirala s posojili iz tujine, ne pa tako, da bi tuji kapital spuščala v investicije. Tudi makroekonomsko je pretirana zadolženost nevarna. Korekcije bi morale biti, verjetno bo treba razvoj financirati tudi s tujimi neposrednimi naložbami. In tujci se zanimajo.

Kaj pa je z nacionalnim interesom. Bo politika dopustila tujcem, da uresničijo svoje namere?

Ne vem, na to vprašanje ne morem odgovoriti. Je pa naloga uprave, da se odloča, katere dele portfelja, ki ga je dobila po sili razmer in ne sodi v banko, je treba prodati.

Vidim, da ste zelo politično korektni. Lahko iz priprav na prodajo deležev ocenite, ali je nacionalni interes še živ ali je že mrtev?

Ne vem. Nimam nobene informacije, da kaj ne bi bilo zaželeno. Vemo, kaj je treba narediti.

O trdnosti NLB in združbah, odgovornih zanjo

Govorila sva večinoma o težavah vaših komitentov, kaj pa vaše težave? Že veste, koliko slabitev boste morali narediti za minulo leto?

Ocene so, slabitev bo več kot prejšnja leta. Dobiček bo zato pod pritiskom. Končne številke pa še nimamo.

Je naša ocena, da je največji okostnjak NLB frankfurtska banka LHB pravilna?

Hčerinske banke poslujejo vsaka v svojem okolju in tudi od tega so odvisni njihovi rezultati. O konkretnih rezultatih bomo govorili, ko bodo ti na mizi.

Rezultati verjetno niso le posledica okolja, temveč tudi posledica vodenja. V NLB se nekdanji vodstveni kadri kar vrtijo po sistemu. Člani prejšnje uprave so vaši pomočniki, člana predprejšnje, Andrej Hazabent in Borut Stanič, sta bila poslana na Balkan in v Frankfurt. Je le naš vtis, da imajo le nalogo počistiti za sabo, kaj prikriti? Kakšna je njihova naloga?

Da naloge, ki jih imajo, korektno opravijo. Če jih ne bodo, bomo odgovorni mi.

Boste tudi zaradi tistih, ki jih niste postavili vi, pripravljeni požreti grenko pilulo? Jim zaupate?

Tu jih imamo in imamo jih zato, da bi bili korektni sodelavci. Ne vem, zakaj jim ne bi zaupali.

Koliko svežega kapitala pa bodo potrebovale hčerinske banke?

Imamo notranje ocene, je pa negotovo ocenjevati, kaj se bo zgodilo, če se bo kriza nadaljevala.

So dokapitalizacije za hčere že vštete v znesek za matično banko ali bodo potrebne dodatne?

V osnovnem scenariju so. Če bo pa kaj izrednega, je pa težko načrtovati.

O protikrizni rešitvi, ki se je vlada ne spomni

Vas je minister Gaspari pri pripravi izhodne strategije iz krize prosil za nasvet?

Ne.

Je Slovenija v vladni krizi?

To ni vprašanje zame.

Seveda je. Ste zadovoljni z njenimi protikriznimi ukrepi?

Ukrepe sem komentiral, ko sem bil še v Banki Slovenije.

Ampak zdaj imamo nove.

Konkretne ukrepe, ki so koristni za banke - govorim o jamstveni shemi -, pozdravljam. Drugih pa ne bi komentiral.

Bo napovedan dvig DDV za odstotno točko dušil vaše komitente ali bo prinesel kakšne pozitivne spremembe?

Če je dvig davkov že potreben, potem je dobro, da se dvigne tisti, ki ima najmanj distorzije. Ampak o teh zadevah boste boljše odgovore poiskali pri kom drugem.

Ste zadovoljni z vlado?

Ne vem, zakaj bi moral izražati zadovoljstvo ali ne. Poslujemo v tem okolju, v njem se moramo znajti.

Prav, pa tako: če bi vas vlada najela za svetovalca - kateri protikrizni ukrep bi ji najprej predlagali?

Zakaj od vas vedno dobim taka vprašanja?

Ker ste pameten človek, prepričana sem, da imate kaj pametnega povedati.

(smeh) Ne ukvarjam se na zalogo s hipotetičnimi vprašanji. Vem, da ni čarobne paličice. Možnosti za učinkovite protikrizne ukrepe so za izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki ima omejene proračunske možnosti, zelo pičle.

No, vlada bi denimo lahko naročila gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. Tak projekt, ki bi pozitivno vplival na več subjektov, bi z veseljem kreditirali.

Zaupate slovenskim menedžerjem, da nas bodo spravili iz krize?

Da, mislim, da je veliko dobrih, ki so se iz zadnjega leta marsikaj naučili, takih, ki se obnašajo racionalno in ki skušajo te razmere prebroditi. Seveda nikomur ni všeč, da živimo v takih razmerah.

Imamo več dobrih ali slabih menedžerjev? Zadnja leta se je veliko več govorilo o slabih.

Težko bi dal kakšno meritorno oceno. Če bo gospodarstvo uspešno izšlo iz krize, bi lahko spet rekli, da imamo dobre menedžerje. Vsi pa imajo pred sabo resne izzive.

Ne bom vas vprašala, ali ste dober menedžer, ker bi bila vaša ocena preveč subjektivna. Zanima me, ali ste zadovoljni s svojo od vlade omejeno plačo?

Očitno sem bil zadovoljen, sicer ne bi prišel v NLB.