Foto: Urban Štebljaj

Koliko je UniCredit Banka Slovenija d.d. izpostavljena v sektorju gradbeništva? Kako ocenjujete tveganje naložb v omenjeni sektor glede na nastalo finančno krizo in kaj ste storili, da bi obvarovali svoje naložbe? Ali gradbinci zamujajo s plačili?

UniCredit Banka Slovenija d.d. ima tudi terjatve do tega sektorja skladno s svojo poslovno politiko, ki je vedno verificirana tudi na nadzornem svetu. Ta trenutek ne ocenjujemo tovrstnega tveganja drugače kot tudi v ostalih panogah in kar zadeva zavarovanje v tem sektorju ni drugačno od zavarovanj pri ostalih terjatvah. Vsega tega ne urejamo »post festum« temveč vedno ob samem sklepanju kreditnih razmerij. Nekateri gradbinci trenutno zamujajo s plačili toliko kot tudi ostali subjekti. Želim poudariti, da ta trenutek niso nič posebnega ali pa s posebnim statusom.

Ali imate ponudbo za vodenje katere druge banke iz sistema UniCredit?

O svojih osebnih načrtih in dogovorih v okviru Skupine ne morem dajati informacij.

Kakšen šef je prvi mož skupine Unicredit Alessandro Profumo?

Uspešen, karizmatičen in v vseh pogledih odgovoren bankir.

Rangirajte in utemeljite koliko sta dolgoročno varni slovenski Hypo Alpe Adria Bank in UniCredit Banka Slovenija d.d., ter kako varna je NLB?

Ne morem ocenjevati rizičnosti naših konkurentov, lahko povem, da UniCredit Banka Slovenija d.d. skupaj s celotnim koncernom UniCredit, ki deluje v 22 državah izpolnjuje vse kriterije varnega poslovanja skladno z domačimi in mednarodnimi standardi.

Kateri so glavni in realno izvedljivi ukrepi za dvig ravni BDP ter vzpostavitev finančne discipline v Sloveniji?

Gospodarska rast oz. rast družbenega bruto produkta je v neposredni povezavi z investicijami, investicije pa v povezavi s krediti. Kajti nove investicije dajejo nova delovna mesta in generirajo dodatno rast. Torej potrebno bo narediti vse, da bi investicijska aktivnost ponovno zaživela. Slovenija ima kot država vrsto investicijskih projektov, ki potrebujejo finančno podporo. Prepričan sem, da so tukaj možnosti ob (seveda) kombinaciji lastnih in kreditnih virov, da bo postopoma ponovno prišlo do te oživitve.

Na drugi strani so tuji trgi, vidimo namreč, da se povpraševanje na njih krepi, kar pomeni, da bo na njih prostor tudi za slovensko ponudbo.

Za finančno disciplino smo odgovorni vsi, ne samo banke. Vsi, ki vstopamo v poslovna razmerja. Največji vpliv nanjo se vedno dogaja na prvem koraku, pred mojo odločitvijo, s kom sklepam poslovno razmerje, pri katerem prihaja do časovnega zamika poplačila mojega blaga ali storitev. Če kljub slabi izkušnji z nekom, ki je zamujal s plačilom, ki ni izpolnjeval pogodbe, sklepam novo pogodbo, sem sam v prvi vrsti kriv in soustvarjam dodatne pogoje za finančno nedisciplino.

Finančna disciplina se ne da ukazati, finančna disciplina se lahko sankcionira na različne načine; od zamudnih do kazenskih obresti, vendar če dolžniku »bije zadnja ura« tudi sankcije ne prinašajo rešitve. Ponavljam, za finančno disciplino smo odgovorni vsi in tisti, ki ne izpolnjujejo pogodb in to svojo prakso ponavljajo in je to njihov običajni standard, bi morali formirati »črno listo«, da bi vsak imel dostop do podatkov in bi bil na ta način vnaprej opozorjen, s kom se splača iti v pogodbeno razmerje ali ne. Niti vlada niti centralna banka ali druga oblast ne moreta na drugačen način narediti ničesar, je pa logično, da se od države ali vlade, ki je največji tržni udeleženec pričakuje, da bo svoje zaveze v različnih pogodbenih razmerjih sama izpolnila točno ob času in skladno s sklenjeno pogodbo.

Foto: Urban Štebljaj

Vam je kaj žal, da niste bili leta 2002 izvoljeni za predsednika države in leta 2006 za župana Ljubljane?

Svojih odločitev ne obžalujem. Človek pridobiva nove izkušnje in spoznanja pri različnih aktivnostih. Tudi tovrstne izkušnje so dobrodošle pri zelo različnih poslovnih in življenjskih odločitvah.

Kot nekdanjega kandidata za ljubljanskega župana me zanima, kaj bi se po vašem mnenju, dalo v Ljubljani še izboljšati pa sedanji župan Zoran Janković tega ni storil?

Prepričan sem, da bi vsakdo od nas imel svoje prioritete, tako da ne bi primerjal lastnih s prioritetami sedanjega župana.

Ali boste prihodnje leto ponovno kandidirali za župana mesta Ljubljana? Ali boste nosilec liste konservativne desnice? Sploh razmišljate o vrnitvi v politiko?

Ne razmišljam. Zaenkrat še nisem bil v politiki, nisem član nobene politične stranke. Če razumete mesto guvernerja kot politično, je to drugo vprašanje. Vendar v tem slednjem primeru sem z vso odgovornostjo, skupaj z ostalimi kolegi, skrbel izključno za denarno politiko, za stabilnost slovenskega tolarja in za prosperiteto naše države.

Ali držijo govorice, da ste si za prvo plačo kupili mešalec za beton?

Drži. To je bilo leta 1971. Investiral sem v mešalec znamke Lescha, kajti gradil sem hišo. Od dijaških let in tudi skozi študentska leta sem služil denar v času počitnic pri različnih zidarskih opravilih, zato je bil seveda tehnični pripomoček resnično pomemben pripomoček pri tem delu. Še vedno ga imam in pri marsikaterem kolegu sem ga že uporabil skupaj z mojim znanjem na tem področju.

Fizično delo me sprošča, ustvarjanje nove vrednosti in nastajanje nekaj novega še posebej. Na ta način združujem prijetno s koristnim.

Jutri bomo objavili drugi del intervjuja, v sredo za tretjega (zadnji del).