Redakcija Financ vsi članki avtorja

17.12.09 11:05

Foto: Irena Herak

Kdaj boste začeli kazensko preganjati politične direktorje, ki so nekoč paradna slovenska podjetja, kljub astronomskim plačam, spravili v enem mandatu SDS na rob propada? Primeri: Križanovski (Petrol), Časar (Luka), Lovšin (Intereuropa), Kovačič (NKBM), Cotar (Zavarovalnica Maribor), Trošt in Jeza (HIT), Koletnik (DEM), Perger in Marin (Paloma), Kocič (Zavarovalnica Triglav), ...

Za pregon kaznivih dejanj v Sloveniji skrbi Policija v sodelovanju s tožilstvom. V konkretne operativne postopke kot ministrica ne smem posegati, zato vam konkretno na to vprašanje ne morem odgovoriti. Je pa odkrivanje in preiskovanje gospodarskega kriminala ena od prioritet našega dela in za učinkovitejši pregon najhujših oblik z januarjem prihodnjega leta ustanavljamo Nacionalni preiskovalni urad. Ukvarjal se bo z najhujšim primeri s področja gospodarske kriminalitete, korupcije, pranja denarja itd. V preiskovalno skupino se bodo po potrebi vključevali tudi strokovnjaki iz drugih inštitucij: iz davčne uprave, iz urada za preprečevanje pranja denarja, iz agencije za trg vrednostnih papirjev in podobno. S tem se bo znanje različnih strok združilo, s čimer se bo dosegla večja učinkovitost in večja hitrost pri preiskovanju kaznivih dejanj.

Gospodarski, javnofinančni kriminal in korupcija namreč predstavljajo varnostni in kazenskopravni problem, ogrožajo pa tudi bistvo delovanja pravne države in transparentnih tržnih mehanizmov. Če je država pri preprečevanju teh oblik kriminalitete neuspešna, s tem izgublja razvojne potenciale, neposredno pa sta ogrožena tudi njena mednarodna konkurenčnost in njen gospodarsko-družbeni razvoj. Ta pojav pa negativno vpliva tudi na socialno enakost in na zakonito delovanje demokratičnih institucij.

Kakšen avto vozite in ali se vedno držite vseh prometnih predpisov?

Glede na to, da sem varovana oseba, sama ne vozim.

Zakaj imajo prometni policisti norme za kazni, ki jih morajo pobrati v dnevu ali tednu na lokaciji, ki jim jo določijo?

Konec meseca oktobra smo trije pristojni ministri, ki se ukvarjamo s problematiko izboljšanja cestno prometne varnosti napovedali paket ukrepov za izboljšanje varnosti na naših cestah. Med njimi je tudi sprememba načina dela prometne policije, ki jo bomo poiskusno uvedli na Policijski upravi Celje.

Projekt prinaša večjo navzočnost policistov na obremenjenih relacijah ter učinkovitejše ugotavljanje najhujših kršitev s poudarkom na alkoholu in hitrosti. Policisti bodo še posebej pozorni na objestneže v cestnem prometu in na večkratne kršitelje. Število ukrepov in odrejenih preizkusov alkoholiziranosti ne more biti merilo učinkovitosti policije, zato bodo policisti opustili spremljanje časa učinkovitega merjenja hitrosti, poostreni nadzori pa bodo veliko bolj problemsko usmerjeni.

Za izboljšanje varnosti na cestah in za zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč je potrebna sprememba miselnosti udeležencev v cestnem prometu in tudi dela policije. Policisti bodo odgovorni za oblikovanje prometno-varnostne politike na svojem območju. Verjamem, da bo projekt prinesel dobre rezultate in ga bodo kmalu začele uporabljati tudi ostale policijske uprave po Sloveniji.

Foto: Urban Štebljaj

Kaj ste ali boste storili, da se bodo vrnili strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem, ki so policijo zapustili v preteklem obdobju iz takšnih ali drugačnih razlogov in ki bi lahko ponovno kadrovsko okrepili policijo?

Že ob prihodu na Ministrstvo za notranje zadeve so me policisti opozorili na dva problema: na medsebojne odnose in nizke dohodke. V prvem letu smo z drugačnim, bolj odprtim komuniciranjem začeli spreminjati odnose. Plače pa so še vedno problem, saj je bila policija pri vseh spremembah plačnih sistemov vedno prikrajšana. Žal nam sedanje krizno obdobje ne omogoča zvišanja plač, se pa zavedam, da je delo policistov podcenjeno in da bomo to morali urediti.

Kaj štejete za največji uspeh notranjega ministrstva v času od osamosvojitve?

Izjemno pomembne so vrednote osamosvojitvenih prizadevanj. Tedanja ljudska milica je v nasprotju z represivnimi organi nekdanjega vzhodnega bloka odigrala vlogo branitelja demokratičnih procesov in je zaradi svojega ravnanja upravičeno dobila legitimnosti, ugled in zaupanje pri ljudeh. Tako zaradi premišljenih ravnanj v času akcije Sever kot tudi kasneje zaradi zaslug v osamosvojitveni vojni. Slovenska policija se je zato hitreje in laže prilagodila demokratičnemu sistemu in se vzpostavila kot sodobna, evropska policija.

Kaj nameravate narediti, da bi bilo manj nasilja med mladimi v šolah in na ulici?

Vsakršno nasilje je vredno najširše družbene obsodbe. Domet ministrstva in policije je tu omejen. Na voljo imamo represivne ukrepe, ki jih tudi izvajamo, več poudarka bomo dali tudi na preventivnih ukrepih, ki že potekajo: policisti npr. v šolah sodelujejo na različnih predavanjih otrokom, strokovnim delavcem in staršev, kjer se obravnavajo teme, ki so povezane z varnostjo, nasilje, drogami in samozaščitnim obnašanjem. Ampak dejstvo je preprosto in mora biti jasno povedano: problem nasilja v družbi ne more in ne sme primarno reševati policija. Če pristanemo na to, smo bitko že izgubili, tudi zato, ker si dajemo lažno upanje, da lahko nek družbeni problem z globokimi socialno-vrednostnimi koreninami rešimo s policijskim pendrekom.

Kako napreduje gradnja 100 tisoč novih elektrarn, o kateri ste pred dobrim letom pisali v kolumni Financ ( http://www.finance.si/215573 )?

Globalno segrevanje je postalo kruta realnost. Iskati ustrezne rešitve, ki bodo potešile vse večje energijske potrebe na eni strani, ter reševati problem vse večjega onesnaževanja na drugi strani, je izziv, s katerim se že soočamo in s katerim se bomo v prihodnosti morali še učinkovitejše spopasti. 100.000 sončnih elektrarn je korak v pravo smer. V sklopu razprave o energetski varčnosti sem na vladi ponovno opozorila, da smo to zapisali tudi v koalicijski sporazum (na pobudo LDS) in da bi bilo prav, da kot pomemben vladni projekt to tudi izpeljemo. Ker sodi področje k ministrstvu za gospodarstvo pričakujem, da se bodo odzvali.

V torek bomo objavili nadaljevanje intervjuja.