Mojca Vozel vsi članki avtorja

Finance 238/2009 8.12.09 00:01

Zakaj si poslovneži med sabo podarjajo darila? Ali, konkretneje, zakaj je bilo poslovno obdarovanje v minulih letih v Sloveniji intenzivna, že kar prehudo razpasena praksa?

Morda zato, da se poslovneži tesneje povezujejo med sabo (staro dobro mreženje)? Pa saj imamo v ta namen številna pred- in ponovoletna srečanja, od skrajno elitno-kulturnih, kjer se morate napovedati, da vam rezervirajo sedež, do bolj sproščenih snidenj po klubih in pubih. Če od tod odnesete domov še kakšno vrečko z darilom ali tudi ne, to nima dosti zveze z navezovanjem poslovnih stikov, saj ste kot poslovnež prišli na druženje, ne pa zato, da se vam še s čim prikupijo (beri: vas podkupijo).

Ali predstavnik podjetja podarja predstavniku drugega podjetja darilo morda zato, da se izkaže in pokaže, kdo ima večji budžet in bolj prefinjen okus? Hm, celo v dobrih časih je nastopaštvo, razen izjemoma, dokaj malo verjeten razlog za obdarovanje. S tem namreč sporočate tudi, da vam ni dosti mar za racionalnost, da ne pazite na stroške in ne nazadnje da se tako rekoč norčujete iz lastnikov, ki vse to razsipništvo financirajo.

Nekateri menijo, da je poslovno obdarovanje zgolj podkupovanje. To deloma seveda lahko drži. Ni boljšega trenutka, kot da se tik pred sklenitvijo pomembnega posla oglasite pri stranki in jo - ob sprenevedanju, da dajete novoletno darilo - bogato obdarite, stranka pa, čeprav sicer močno krši poslovno etiko, darila veselo pobaše. Pa vendar ne moremo reči, da so kar vsa darila podarjena s temi nameni. Mnoga podjetja, ki kar bogato obdarujejo poslovne partnerje, od tega poslovno nimajo kaj dosti.

Imajo pa poslovneži osebno. Če darila podarjate osebno, je precej verjetno, da jih osebno tudi dobivate. Zastonj primorski pršuti in belgijske bombonjere, francoski siri in prekmurske šunke, šampanjci in kaviar, drage jopice in usnjene rokavice, vstopnice za smučišča in termalna kopališča, kopalni plašči in brisače za savnanje, dragocena vina in opojni kozarčki tartufov, vse to in še marsikaj roma kar v domače omare in hladilnike. Podjetja imajo stroške, na boljšem pa so posamezniki, ponavadi tisti, ki si božično-novoletne priboljške brez težav kupijo tudi sami.

Zato ne preseneča, da so se podjetja v recesiji - malo že lani, bolj očitno pa letos - brez večjih zadržkov zlahka znebila tovrstnega "all inclusive" obdarovanja. Učinkov tako ali tako ni bilo. Če že moramo, bomo torej nekaj dali raje za dobre namene, so rekli. No, to pa je pozitiven stranski učinek recesije! A nenačrtovan, najbrž.

Če recesije ne bi bilo, sem prepričana, da se slovenske prakse obdarovanja ne bi koreniteje spremenile. Recesija pa je in prakse so torej letos drugačne. Nekaj več so - zaradi želje po financiranju bolj ciljno usmerjenih dejavnosti in morda tudi povečane pozornosti lastnikov (nekateri so šele zdaj ugotovili, da so jih menedžerji imeli za norca) - tako dobili dobrodelne organizacije, posamezniki in družine, ki pomoč potrebujejo.

Vsaj tak je vtis; podjetja kar po vrsti sporočajo (že zdaj, kaj šele bo, ko se bomo še bolj približali praznikom), da denarja letos ne bodo zapravila za poslovna darila in čestitke, temveč ga bodo namenila za dobra dela, dobrodelne organizacije in podobno. Se je gibanje torej obrnilo? Tako bi lahko sklepali, saj je poslovno obdarovanje postalo dokaj obrobna reč, luksuzni "presežki" pa neetični. Za prave presežke štejejo letos darila, ki imajo z materialnim in luksuznim čim manj skupnega. Se vsaj malo krepi odgovornejše poslovno ravnanje ali imajo podjetja le nekakšen začasni darilni post?

Upam, da tudi novinarji letos od podjetij ne bomo dobivali raznih paketkov in vrečic kot vrsto let doslej. Sicer se bom morala ugrizniti v jezik, da je začela delovati kakšna posebno okrepljena in zavestna poslovna odgovornost, in priznati, da so podjetja še vedno predvsem nespametno preračunljiva in kratkovidna. Če kje, pri novinarjih pač ne gre za nič drugega kot za podkupovanje. Le kaj lahko nekdo, ki novinarja obdaruje, pričakuje drugega kot to, da bo o njem morda kaj lepega napisal?

Dokazov, da so ali da bodo podjetja za dobre namene podarila več kot lani, sicer nimamo, kakšna raziskava nam bo lahko po novem letu nalila čistega vina. Mogoče je celo, da dobrih del ne bo nič več in da so v teh občutljivih časih zgolj skrbneje ali nekoliko bolj preračunljivo skomunicirana. Zakaj preračunljivo? Poglejte nekatera podjetja, ki na veliko oglašujejo, kako bodo delež prodaje izdelka namenila za dobra dela, veliko več denarja pa zmečejo v oglaševanje teh akcij. Dobrodelnost pa taka. Če bi le malenkost manj oglaševala, bi za dobrodelnost zlahka namenila nekajkrat več.

Bodimo optimisti in pričakujmo, da bo takih zlaganih akcij konec leta čim manj in da bo varčevanje pri poslovnih darilih dobrodelnim organizacijam (te namreč podjetjem krepijo ugled, ko jim dovolijo objavo svojega imena) res prineslo nekaj svežih evrov. Oglaševanje tovrstnih podvigov pa naj bo poslovno pametno in etično, saj porabniki nismo neumni.