Komentar: Ekonomija istospolnega rejništva
Zadnja leta smo slovenski raziskovalci naredili kar nekaj analiz, ali sistem vrednot kot istospolna poroka vpliva pozitivno ali negativno na demografsko rast OGLAS V razvitem zahodnem svetu je med pomembnimi znanstvenimi smermi kognitivna psihologija. Za razliko od ideje, da se človek rodi neobremenjen in se lahko nauči česarkoli in postane karkoli, kognitivna psihologija vidi človeško delovanje vključno z ekonomijo kot širok nabor prilagoditev sposobnosti z namenom evolucijskega uspeha. Preprosto povedano - pajkov se bojimo, ker so nas pikali v pradavnini, in spola se med seboj privlačita, ker imata funkcijo ustvarjanja potomcev in prenos genov v naslednje generacije. Tisti brez omenjenih lastnosti so ali že izumrli, ali pa še bodo. Knjiga Martina Dailyja in Margo Wilson (The Truth about Cinderella: A Darwinian View of Parental Love) navaja vrsto študij, v kateri dokazuje, da bistveno bolj skrbimo za otroke, če smo z njimi genetsko bližje. Iz policijskih kartotek je razvidno, da je poškodba strani s strani očimov ne za nekaj 10, ampak za nekaj 100% bolj verjetna kot s strani očetov. Pred kratkim je Delo v angleški izdaji poročalo, da so najnovejše študije pokazale, da imajo otroci, ki so v močnejši genetski povezavi, boljše možnosti. Konkretno - čeprav imamo vsak po dve babici, je odvisno od spola relacija genetsko drugačna in statistika je pokazala dobro znano pravilo. Resnici na ljubo je potrebno omeniti, da se naša združba spreminja, kot ugotavlja Sharon Begley (Newsweek, 29.6.2009). Medtem ko so pred časi moški izbirali predvsem lepe ženske (dobre matere) in ženske predvsem bogate in sposobne moške (da bodo dobro skrbeli za njihove potomce), se v razvitih družbah to razmerja spreminjajo in bogate ženske pogosto najemajo lepotce (ker njihova sposobnost za vzdrževanje otrok ni več pomembna). Prav tako ni jasno, v kolikšni meri na naša ravnanja dejansko vplivajo geni in v kolikšni meri priučeno. Pred nedavnim so npr. ugotovili, da se da empatije naučiti celo zakrknjene kriminalce. Vseeno je jasno, da smo ljudje kombinacija obojega - prirojenega in priučenega. Skrb za dobrobit otrok V nekaterih slovenskih medijih je bilo možno opaziti mnogo statistik, ki so dokazovale, da so otroci v reji celo na boljšem kot pri svojih starših, sem pa tja pa je bilo na kratko opaziti tudi nekaj hitro navedenih nasprotnih mnenj. Problem statistik je v tem, da lahko prikažejo karkoli, posebej v rokah ideološko usmerjenih. Razlike so predvsem v tem, da so npr. opazovali neurejene družine, kjer so npr. prevladovali alkohol, droge, nasilje. Odvzetje otrok ekstremno nefunkcionalnim družinam statistično pokaže, da taki otroci dejansko živijo bolje v rejništvu. Primerjava normalno funkcionalne družine, v kateri je prisoten tudi občasen prepir in blage oblike nasilja, pa nesporno pokaže bistveno bolj ugodne statistične podatke za take otroke. O tem del slovenske stroke, medijev in javnosti pridno molči. Prav tako ne boste našli na zahodu pogosto objavljanih podatkov, da so ciniki, nihilisti in strogi ateisti povprečno manj zdravi kot npr. verniki. Statistika pokaže pa tudi to, da npr. trening joge ali dihanja dosega podobne pozitivne rezultate. Prav tako pri nas ne boste našli objave o tem, da so otroci statistično (rahlo) bolj zdravi, če živijo v družini z obema staršema, o čemer se lahko vsakdo prepriča že prek interneta. S stališča skrbi za otroke je stvar torej nesporna: Najbolje je živeti v normalni ali kolikor toliko normalni družini. Le v izjemnih primerih predvsem v nefunkcionalnih družinah je smotrno poiskati rejništvo. To pa je vsaj v implicitnem, če ne že eksplicitnem nasprotju s tezo, da otroci v istospolnih družinah ali celo v rejniških istospolnih družinah živijo enako dobro kot v normalnih. V tej luči so trditve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da ni nobenih strokovnih argumentov proti istospolnim rejnikom, bolj farsične kot faktualne narave. Skrb za demografsko in ekonomsko zdržnost Zadnja leta smo slovenski raziskovalci naredili kar nekaj analiz, ali sistem vrednot kot istospolna poroka vpliva pozitivno ali negativno na demografsko rast. Ko smo pognali inteligentne analize čez vse države sveta, je bil odgovor zelo jasen - istospolne poroke bistveno zmanjšajo reprodukcijsko sposobnost narodov. Preprosto povedano: države z istospolnimi rejniki imajo rodnost, ki ne omogoča dolgoročne vzdržnosti, ne narodne, ne ekonomske. Med take države sodi tudi Slovenija. Nam grozi demografski samomor čez 100 do 200 let, če ne bomo ničesar spremenili na bolje, oziroma nam že sedaj grozi sesutje financ zaradi preveč upokojencev in premalo otrok. Sprejetje istospolnih rejnikov je torej slab obet, saj si bomo s tem verjetno rahlo poslabšali možnosti za demografsko preživetje oziroma za obnovitev demografsko zdržne strukture. Niso samo naše študije pokazale nesporne odvisnosti med demografsko zdržnostjo in sistemom vrednot. Npr. The Economist je objavil splošno sprejeto strokovno mnenje, da je za demografsko krizo v bivših komunističnih državah, kjer je seveda tudi Slovenija, najpomembnejši razlog za mizerno rodnost padec vrednot po spremembi družbenega sistema. Zadeve so seveda kompleksne. Splošno je znano, da ima večina manj razvitih držav hitro rast prebivalstva, medtem ko imajo razvite države večinoma stabilno ali negativno rast. Medtem ko si ne želimo preobremenitve planeta v manj razvitih državah, si ne želimo niti izumrtja razvitih, zlasti pa Slovenije, saj smo konec koncev to mi oz. naši prijatelji. Ekonomske navezave na demografijo pa so dokaj nesporne. Na 10 delavcev (ljudi, ki dejansko delajo), že sedaj pride 6 upokojencev, razmere pa se le slabšajo. Čedalje več energije moramo usmerjati za vzdrževanje starejših, katerim seveda moramo omogočiti prijazno starost. Finančni modeli pa jasno kažejo, da je slovenski pokojninski in finančni sistem že prešel mejo zdržnosti in da brez korenitih sprememb ne bo izboljšav. Čeprav je za izjemen skok zadolženosti v 2009 v veliki meri kriva recesija, se moramo zavedati, da že sedaj najemamo dolgove, ki jih bodo plačevali še naši vnuki. Val protestov opozarja, da so množice s pokojninami in plačami pod mejo revščine blizu praga potrpljenja. Svoboda ali šlamastika Argumenti zagovornikov izenačenja istospolnih rejnikov omenjajo, da je precej držav zahodne Evrope tak predlog že sprejelo, da gre za načelno izenačitev vseh ljudi vseh spolov itd, da gre za svobodo. Trdijo, da sprejetje takih predlogov ni pomenilo nobenih statistično opaznih kratkoročnih ekonomskih ali demografskih sprememb, kar strokovno seveda drži. Trdijo, da je to v korist otrok, kar seveda strokovno ne drži. Skrbi predvsem naslednja možnost: ali res ministrstvo navaja ideološke pristranske strokovne objave za zagovarjanje svojih politično motiviranih ukrepov in ignorira nasprotne trditve, hkrati pa usmerja energijo v tovrstne projekte, ki ne morejo pozitivno vplivati na nobenega od kratkoročnih problemov kot 100.000 nezaposlenih, dolgoročno pa ne morejo pozitivno vplivati ne na ekonomijo ne na demografijo? Ali ne bi morali politiki delati v javno dobro, dobro vse Slovenije, ne pa z motivom uresničevanja svojih političnih zamisli za vsako ceno in tudi v najbolj neprimernih časih?
prof. dr. Matjaž Gams, |

Facebook
Twitter


Dobro


























