Komentar: Varovanje okolja se mora splačati
Naša država je sicer odlična pri pripravi in sprejemanju strateških dokumentov, povsem zanič pa pri uresničevanju v njih zapisanih določil OGLAS Naša država se lahko pohvali s celo vrsto strateških dokumentov, ki natančno določajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. Kot okoljsko zelo ozaveščena je med prvimi uvedla takso za obremenjevanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida. Ogromno imamo izobraževanj, seminarjev, konferenc o varovanju okolja in podobnega.
Pa vendar bo morala Slovenija kupiti za 80 milijonov evrov emisijskih kuponov, ker presegamo dovoljeno količino izpustov toplogrednih plinov. Zakaj? Razlogov je več. Predvsem zaradi tranzitnega prometa, pravijo poznavalci, vendar občuten delež prispeva tudi industrija. Ta je sicer naredila že veliko pri varčevanju in učinkovitem ravnanju z energijo, k čemur jo je, roko na srce, bolj kot skrb za okolje spodbudilo naraščanje cene energentov.
Vendar, kot je pred časom opozoril minister za okolje in prostor Karl Erjavec, so tehnološke prenove v marsikaterem podjetju prepočasne. Veliko jih še kar čaka in pozablja, da poslovanje znotraj meja, ki jih določa okoljsko dovoljenje, na katerega so številni zelo ponosni, kmalu ne bo več dovolj. Čeprav večino podjetij v uvajanje učinkovite rabe energije oziroma v uporabo obnovljivih virov bolj kot skrb za okolje prisilijo visoki stroški energije, pa je kljub temu bistvenega pomena človek. Natančneje - njegove zamisli, želje in vizije ter v velikih podjetjih tudi naklonjenost vodstva varovanju okolja, racionalni uporabi energije ... Manjša podjetja, ki ponavadi nimajo ljudi, ki bi se posebej ukvarjali z energijo in okoljem, se, kot svetuje prvi mož sežanskega Mitola Marjan Mateta, lahko povežejo s strokovnjaki. Gospodarjenje z energijo mora postati sestavni del gospodarnega poslovanja vsake družbe, velike ali male. Zakaj torej podjetja niso bolj aktivna na področju zmanjševanja izpustov? Naša država je sicer odlična pri pripravi in sprejemanju strateških dokumentov, povsem zanič pa pri uresničevanju v njih zapisanih določil. Takse za obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom se namesto v ukrepe za zmanjševanje izpustov večinoma preusmerjajo na druga področja. Minister za okolje in prostor sam priznava, da Slovenija prepočasi (po mnenju številnih tudi premalo) spodbuja učinkovito rabo energije. In še bi se našlo ... Kratko pa lahko ugotovimo - tovrstne naložbe v čistejše okolje se morajo podjetjem, tako kot vse preostale naložbe, splačati. Podjetja pa morajo ugotoviti, ali se jim bolj splača posodobiti in racionalizirati proizvodnjo (s pomočjo in podporo države ali brez) in tako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov ali z nakupom emisijskih kuponov plačevati zaradi onesnaževanja, v kar jih sili zakonodaja. Seveda ne bi bilo odveč, če bi poleg ekonomske logike podjetja pri odločanju upoštevala še moralno.
|

Facebook
Twitter



Dobro



