»Steklo na fasadi mora poleg transparentnosti zagotavljati tudi zaščito pred toplotnimi izgubami in dobitki, v zadnjem času pa je zelo pomembna funkcija zvočne zaščite,« pravi Marko Reiter, vodja službe razvoja in kakovosti v podjetju Kristal.

Steklo v gradnji je izraz nove, odprte družbe, saj notranje prostore odpira navzven, obenem pa se zunanjost prek steklene površine preliva v varno zaščiten notranji prostor. Transparentnost, trajnost in enostavno čiščenje pa so glavne odlike stekla v gradnji, dokončno so se podrli tudi stereotipi o toplotni in zvočni neizolativnosti steklenih fasad. O steklu v gradnji nam je nekaj zanimivih podatkov povedal Marko Reiter, vodja službe razvoja in kakovosti v podjetju Kristal .

V gradnji se steklo najpogosteje kombinira z aluminijastimi ploščami in kamnom. Učinek sodelovanja materialov je z vidika vizualnosti subjektiven, pravi Reiter, s tehničnega in tehnološkega vidika pa so to materiali, ki so med seboj kompatibilni. To pomeni, da jih lahko kombiniramo med seboj in da so lahko mehansko ali tudi kemijsko vezani med seboj, kar daje arhitektom in inženirjem brezštevilne možnosti.

Steklo kot zaščitni material

Steklo na fasadi mora poleg transparentnosti zagotavljati tudi zaščito pred toplotnimi izgubami in dobitki, v zadnjem času pa je zelo pomembna funkcija zvočne zaščite.

Reiter je razložil, da je na prvem mestu toplotna izolacija, ki je opredeljena s pravilnikom o učinkoviti rabi energije. V njem so navedene najvišje vrednosti, ki jih ozaveščeni investitorji krepko presegajo. Povprečje koeficienta toplotnega prehoda stekla, izdelanega v Kristalovi proizvodnji, je 1,1 vata na kvadratni meter kelvin, s tem da je razpon od 0,4 do 1,4 vata na kvadratni meter kelvin. Bistvena sprememba na steklu bo povečana uporaba tako imenovanega distančnika topli rob (Warm Edge).

Se pa v Sloveniji hitro razvija trg dobrih nizkoenergijskih in pasivnih objektov, kjer se vgrajuje stavbno pohištvo z bistveno nižjimi vrednostmi, kot jih zahteva pravilnik. V takšnih oknih ima vgrajeno steklo koeficient toplotnega prehoda od 0,4 do 0,6 vata na kvadratni meter kelvin. »Ob rob pravilniku bi veljalo omeniti večjo pripravljenost države, da spodbudi ali primerno nagradi takšno gradnjo. Poleg tega bi po vzoru nekaterih drugih evropskih držav za nekatere dele države lahko predpisala nižje vrednosti,« meni sogovornik iz Kristala.

Najboljše steklene fasade izničijo hrup

Področje zvočne zaščite je v Sloveniji v primerjavi s starimi članicami EU še na razmeroma nizki ravni, vsaj glede uporabe zvočno zaščitnega stekla. Običajno izolacijsko steklo ima približno 32 decibelov zvočne redukcije, kar je po Reiterjevem mnenju za urbana naselja odločno premalo, tako za segment poslovnih kot stanovanjskih objektov.

Povečana zvočna izolativnost stekla je povezana z debelinami stekla in kombinacijami s posebnimi lepljenimi stekli, ki so jih razvili posebej za ta namen. »Najboljše testirane vrednosti znašajo 54 decibelov, kar v praksi pomeni redukcijo neposrednega hrupa zelo prometne ceste, seveda pa pri tem ne zmanjšujemo transparentnosti stekla,« je še dodal Reiter.

Izbira stekla je odvisna od vrste fasade

V steklenih fasadah se uporablja varnostno kaljeno in varnostno lepljeno steklo, odvisno od izbranega tipa fasade, denimo strukturne ali polstrukturne, pa se določi sestava stekla. Vprašanje lomljivosti ali krhkosti stekla je po Reiterjevem mnenju nepotrebno, saj mora vsak proizvajalec poznati način vgradnje in namen uporabe stekla. »S tem ko so znani vsi parametri, lahko določimo pravilen tip stekla, ki ob normalni uporabi ne sme biti nevaren niti za uporabnika niti za okolico,« je povedal Reiter.

Kaljeno in varnostno lepljeno steklo

Reiter je razložil, kdaj uporabljamo kaljeno in kdaj varnostno lepljeno steklo. Kaljeno steklo se izbira predvsem tam, kjer prevzema statične obtežbe, obtežbe sončne energije oziroma pregrevanje stekla zaradi absorpcije energije. Če se steklo slučajno zlomi, nastane mreža majhnih delcev, ki imajo zaradi sprostitve notranjih napetosti zaobljene robove, ki ne morejo povzročiti poškodb.

Varnostno lepljeno steklo je namenjeno predvsem preprečevanju preboja in je kot tako nepogrešljivo pri zasteklitvah, ki varujejo pred padcem v globino, celostenskih zasteklitvah, ograjah in nadglavnih zasteklitvah. Čeprav se tako steklo zlomi, ostaja celo, saj delci stekla ostanejo na foliji, torej ne izpadejo in ne morejo povzročiti poškodb, steklo pa še naprej opravlja svojo funkcijo do zamenjave. To omogoča folija iz umetnih mas med dvema plastema stekla.

Trdnejše od jekla

Mehanske lastnosti stekla so širši javnosti nepoznane, od tod tudi previdnost pri uporabi. »Če govorimo o trdnosti, znaša tlačna trdnost stekla več kot denimo jekla. Upogibno trdnost lahko ponazorim z naslednjim primerom: 70-kilogramski človek stopi na stekleno ploščo debeline štiri milimetre in dimenzije 10 krat 50 centimetrov, podprto na dveh krajših stranicah. Steklo se upogne za približno šest centimetrov, a pri tem ne poči,« je trdnost nazorno opisal Reiter.

Na steklenih fasadah, kjer je uporabljeno varnostno kaljeno steklo, lahko nastane tako imenovani spontani lom, ki je strokovni javnosti znan pojav, širša javnost pa ga je videla na nekaterih objektih v Ljubljani. A kot je poudaril Reiter, s pravilno dodelavo kaljenega stekla, s postopkom »Heat Soak Test«, možnost spontanega loma odpravimo. V tem postopku dodatno segrevajo steklo v certificirani komori, ki simulira dogajanje na objektu, predvsem pregrevanje zunanjega stekla na fasadi.