Uroš Konda vsi članki avtorja

19.10.09 13:28

Marc Faber, ki je po svetu zaradi svojih (zaenkrat pravilnih napovedi gospodarske krize) znan tudi kot dr. Doom, je na sobotnem predavanju na Gospodarskem razstavišču v okviru 3. Slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin dejal, da so za krizo odgovorne centralne banke. Najpomembnejša med njimi je ameriška Federal Reserve (Fed).

Politika umetno nizke obrestne mere, ki so se je oprijeli na začetku tega tisočletja, je vodila k slabi alokaciji kapitala. »Politika ameriške centralne banke spodbuja volatilnost,« je dejal Faber.

Fedu je balon uspelo narediti povsod

Kar trenutno krizo dela drugačno od prejšnjih kriz je dejstvo, da je bil balon vrednosti napihnjen vsepovsod razen v dolarju. Od leta 2000 so se skokovito podražile surovine, nafta, delnice in nepremičnine. »Fed je uspel balon napihniti povsod, razen v dolarju,« je dejal Faber.

Poudaril je še, da je šibak dolar znamenje pretirane likvidnosti. Naj omenim, da je dolarski indeks na najnižji vrednosti v zadnjih 13 mesecih. S 75,5 točkami je le še 4,5 točke oddaljen od svojega dna, doseženega v aprilu lanskega leta.

Preveč dolgov destabilizira gospodarstvo

Faber je izpostavil očitno - da pretirana rast dolgov destabilizira gospodarstvo. V ZDA je skupna zadolženost približno 375 odstotkov BDP. Skupaj z bodočimi obveznostmi iz naslova pokojnin, socialnih transferjev in programov Medicare in Medicaid pa preko 600 odstotkov BDP.

Federal Reserve ne more zategniti vajeti fiskalne politike

Faber je dejal, da Fed tudi če bi hotel ne more, niti v prihodnje ne bo imel priložnosti povišati temeljne obrestne mere. Fed bo moral tiskati denar (kar sicer že počne). »Fiskalna politika v ZDA je inflatorna,« je dejal.

Dodal je, da bo temeljna obrestna mera v ZDA še zelo dolgo nič odstotkov. Denar v prihodnje ne bo skladišče premoženja. »Gotovina postaja ničvredna,« je dejal Faber.

Polovico proračuna za odplačevanje obresti

Faber je ZDA napovedal precej temačno podobo. Ob nadaljevanju divjanja zadolževanja, se bo v prihodnjih štirih letih ameriški javni dolg povzpel na 100 odstotkov BDP. Višanje obrestne mere je zato skrajno neverjeten scenarij, saj bi na tak način polovica pobranih davkov šla za plačilo obresti od najetih posojil. Česa takšnega si ameriška vlada seveda ne more privoščiti. Fed zato tiska denar.

Deflacije NE BO

Faber je poudaril, da se nam deflacije ni bati. Politika ECB je namreč podobno inflatorna kot politika Federal Reserve. »Oba sta tiskarni denarja,« je dejal.

Tiskanje denarja ne rešuje problemov

Faber je izpostavil Zimbabve, ki je bil v preteklih letih, ko je gospodarska rast prvič v zgodovini človeštva zajela cel planet, tiskarna denarja. Edino ta država se je v preteklih letih soočala z gospodarskimi težavami.

Podobno sedaj tiskajo denar centralne banke razvitih držav. Količino denarja v obtoku so v ZDA od začetka krize podvojili.