Stečaj murskosoboške Mure je vlado ujel povsem nepripravljeno, zlobno rečeno, s spuščenimi hlačami. Čeprav so priprave na stečaj potekale tako rekoč vsaj zadnjih 15 let. Je interventni zakon o razvojni podpori Pomurja pravi ukrep?

Zadnje dni sva prečesavala predlog proračuna za leti 2010 in 2011 - ravno danes se bodo z njim prvič srečali poslanci -, davčna oaza Pomurje ni nikjer omenjena. V projekciji davčnih prihodkov za prihodnje leto nisva nikjer našla zapisa, da bodo na sedemmilijardni izkupiček od davkov kakorkoli vplivale na novo uvedene davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje v Pomurju. So v dobrem tednu dni res pripravili premišljen ukrep? Torej ukrep, ki bo Pomurju "s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev ustvaril pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij"?

Sorodnih protikriznih in interventnih ukrepov je vlada Boruta Pahorja letos pripravila že več. Zanje je šlo več sto tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, davkoplačevalci med drugim jamčimo za dve milijardi evrov novih dolgov bank. A ukrepi so se izkazali kot nepremišljeni, saj niso prinesli resnejših in trajnejših pozitivnih učinkov na gospodarstvo, primer je jamstvena shema za podjetja. Ali pa so bili ukrepi zaradi slabega nadzora zlorabljeni, recimo subvencije za skrajšani delovni čas. Ali pa slovenskim dobaviteljem zaradi preohlapnih vladnih pogajanj niso prinesli toliko, kot bi morali, kot kaže primer pomoči Revozu , o katerem pišemo v članku Lahovnik obljubil Revozu denar, kar nič ne pomaga novim dobaviteljem .

Bo vlada tokrat znala zagotoviti, da v Pomurju v prihodnjih petih letih ne bo samo poniknilo novih četrt milijarde evrov? Ji bo uspelo doseči za celotno slovensko gospodarstvo multiplikativne in trajne učinke, ki jih zdaj obljublja iz davkoplačevalskega denarja? Bo v šestih letih res ustvarjenih tisoč novih delovnih mest?

Dvostransko gradivo o reševanju Pomurja, s katerim je vlada postregla včeraj, trdnih zagotovil ne prinaša. Namesto konkretnih in izvedljivih projektov za zaposlovanje in ustvarjanje dodane vrednosti gradivo govori o vzpostavitvi regijskega gospodarskega središča in medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki naj bi podjetjem pomagala in jim omogočila pravo vsebinsko specializacijo in nadgradnjo.

To vse preveč diši po nekih novih svetovalnih ustanovah za spodbujanje podjetništva. Takih z neizgovorljivimi imeni, v novih zgradbah, bajnimi javnimi denarji in z direktorji z akademskimi nazivi, kot smo pisali pred letom dni ob pozivu, da jih podjetniki nikakor ne potrebujejo še več.

Tudi napovedane davčne olajšave za zaposlovanje in za investiranje v Pomurju so lahko dvorezen meč - če ne bodo pametno uvedene in zelo zelo skrbno nadzorovane. Bo vlada znala poskrbeti, da v Pomurju ne bomo dobili množice novih "kasl'c podjetij", torej podjetij le s poštnimi nabiralniki? Bo vlada res poskrbela, da bodo ugodnosti deležni podjetniki z dobrimi in zdravimi projekti, ne pa znani mešalci megle z dobrimi pravniki?

Po mnenju opazovalcev je interventni zakon za pomoč Pomurju, ki naj bi bil danes podrobneje razkrit, tudi prvo priznanje mencingerjanske levice na oblasti, da se za razvoj podjetništva, delovnih mest in življenjskega okolja največ doseže z nizkimi davki. Je morda to prvi korak k razmisleku o davčni razbremenitvi vse Slovenije? O potrebni razbremenitvi delodajalcev ali znižanju davka na dohodek pravnih oseb za polovico? Prepričana sva, da interventnega zakona ne bi potrebovali, če bi pred štirimi leti uvedli enotno davčno stopnjo. Mura ne bi bila težava, ne bi se zgodil delavski puč v Gorenju . Slovenija bi krizo prebolela z manj praskami.