Facebook
Twitter
Komentar: Public enemy: Pahor nas bo zadolžil
O nevarnosti hitrega zadolževanja slovenske države OGLAS Minuli četrtek je Pahorjeva vlada v državni zbor vložila predlog proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, ki za prihodnji dve leti napoveduje državni proračun z ekscesno visokim primanjkljajem in podvojitev velikosti javnega dolga Slovenije v prvih treh letih vladanja Pahorjeve koalicije. Pahorjeva mantra o javnem dolgu
V Financah sem v začetku prejšnjega leta v kolumni Razgaljeni Pahor (15/2008) opozoril na javno stališče vodje takrat glavne opozicijske stranke SD Boruta Pahorja o katastrofični zadolženosti naše države, ko je Pahor januarja lani za nacionalno televizijo trdil, da se je v času Janševe vlade "javni dolg povečal za skoraj enkrat" (oddaja Omizje na TV SLO, 9. januarja 2008). Kolumno sem končal z analizo takrat dostopnih statističnih podatkov o gibanju javnega dolga po letu 2004, ki je pokazala, da je Pahorjeva predvolilna mantra o skoraj enkratnem povečanju javnega dolga Slovenije po letu 2004 v popolnem nasprotju z ekonomsko realnostjo. Javni dolgPo določbah Pakta o stabilnosti in rasti se dolg sektorja države (v nadaljevanju javni dolg države) izkazuje po metodologiji evropskih nacionalnih računov (ESA 95), ki jo uporablja evropska komisija za določanje maastrichtskih meril pri prevzemu evra. Po metodologiji ESA 95 javni dolg države vključuje dolg državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne ter javnih skladov in zavodov. Javni dolg države neposredno bremeni državo in ga ta tudi odplačuje. Podvojitev javnega dolga pod Pahorjem
Podatki iz grafa o gibanju velikosti javnega dolga v Sloveniji v obdobju 2001-2011 so sestavljeni iz podatkov Sursa (obdobje 2001-2008) in napovedi o velikosti javnega dolga ministrstva za finance iz proračunskega memoranduma za obdobje 2010-2011 (glej graf Javni dolg Republike Slovenije). Podatki o gibanju velikosti javnega dolga države v obdobju 2001-2011, izraženi v absolutni vrednosti (v evrih) in relativno glede na ustvarjeni BDP, prinašajo enako sporočilo: najboljše obdobje za javni dolg Slovenije je bilo med letoma 2006 in 2008, ko se je javni dolg države po večletnem naraščanju v prvi polovici tega desetletja ustalil pri vrednosti nekaj nad osmimi milijardami evrov in se hkrati zaradi učinka zmanjševanja proračunskega primanjkljaja in velike gospodarske rasti zmanjšal s 26,7 na 22,6 odstotka BDP.
Po najnovejši napovedi ministrstva za finance iz proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011 se bo javni dolg Slovenije v triletnem obdobju Pahorjeve vlade skorajda podvojil; v obdobju 2008-2011 se bo povečal z 8,3 na kar 15,2 milijarde evrov oziroma z 22,6 na 40 odstotkov BDP. Proračunski primanjkljaj in javni dolg
Križaničevo ministrstvo za finance je v proračunskem memorandumu za leti 2010 in 2011 predstavilo tudi glavni razlog za skokovito rast javnega dolga države po letu 2008. Podatki iz grafa Proračunski saldo in javni dolg države v obdobju 2008-2011 so neposredno povzeti iz nekaj dni starega vladnega proračunskega memoranduma (glej graf Javni dolg države in proračunski saldo). Po izračunih ministrstva za finance je skokovita rast javnega dolga države po letu 2008 predvsem posledica velike spremembe salda državnega proračuna; še lani je imel državni proračun presežek v višini 0,2 odstotka BDP (65 milijonov evrov), ki se bo po napovedih Križaničevega ministrstva letos spremenil v velik primanjkljaj državnega proračuna v vrednosti kar petih odstotkov BDP (1,8 milijarde evrov). Rekordni primanjkljaj v državni blagajni v tem in prihodnjih dveh letih je tudi osrednji razlog za veliko zadolževanje državnega proračuna in zato skokovito povečanje javnega dolga države z 22,6 odstotka BDP (leto 2008) na 40 odstotkov BDP (leto 2011). Vladni izračuni o gibanju primanjkljaja državnega proračuna in javnega dolga države po letu 2008 so narejeni na predpostavki, da bo v celoti sprejet vladni predlog interventnega zakona o gibanju plač v javnem sektorju, pokojnin in drugih socialnih transferjev iz državnega proračuna, ki ga je vlada minuli teden poslala v državni zbor skupaj s predlogom proračunskega memoranduma 2010 in 2011. Protirazvojni davek javnega dolgaVpogled v odhodke državnega proračuna po novi "razvojni" proračunski paradigmi pokaže, da je državni proračun za leti 2010 in 2011 dejansko protirazvojno usmerjen.
Skokovita rast javnega dolga države po letu 2008 prinaša velik protirazvojni davek v podobi hitrega povečevanja stroškov odplačila javnega dolga (plačilo obresti javnega dolga). Na drugi strani je predvideno krčenje proračunskih odhodkov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, ki se uvrščajo med najbolj razvojno usmerjene izdatke državnega proračuna. Podatki iz grafa o gibanju proračunskih odhodkov za plačilo obresti javnega dolga in spodbujanje podjetništva kažejo, da se bodo proračunski odhodki za plačilo obresti javnega dolga v prihodnjih dveh letih podvojili, in sicer s 352 milijonov evrov (leto 2009) na 670 milijonov evrov (leto 2011). Sočasno se bodo razvojni proračunski odhodki za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti zmanjšali s 384 milijonov evrov (leto 2009) na 353 milijonov evrov (leto 2011) (glej graf Obresti javnega dolga in spodbujanje podjetništva). Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti temelji na novem fiskalnem pravilu nominalno enake višine skupnih odhodkov državnega proračuna v letih 2010 in 2011, kar dejansko pomeni, da hitro naraščajoči odhodki za plačilo obresti javnega dolga države izpodrivajo razvojne proračunske odhodke za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Gre za klasični primer iztiskanja razvojnih proračunskih odhodkov na račun nerazvojnih (tako imenovani crowding out učinek). Med topovi in razvojem
Premier Pahor je v lanskem predvolilnem obdobju volivcem obljubljal, da bo ob volilni zmagi korenito zmanjšal proračunske odhodke za vojsko (glej denimo Janša in Pahor zgolj z bodicami v prvem dvoboju, Finance 128/2008). Podatki iz grafa o gibanju proračunskih odhodkov za vojsko (proračunska klasifikacija Obramba in zaščita) in spodbujanje podjetništva kažejo, da Pahor v prihodnjih dveh letih ne bo uresničil predvolilne obljube o velikem zmanjšanju proračunskih izdatkov za vojsko. Prav nasprotno: kljub novemu fiskalnemu pravilu nominalno enake višine skupnih odhodkov državnega proračuna je Pahorjeva vlada za prihodnji dve leti napovedala dodatno povečanje proračunskih odhodkov za vojsko s 517 milijonov evrov (leto 2009) na 545 milijonov evrov (leto 2011).
Podatki iz grafa (Odhodki za vojsko in spodbujanje podjetništva) prinašajo tudi naslednje sporočilo: če bi premier Pahor po prevzemu vlade in sestavi dvoletnega proračuna za leti 2010 in 2011 izpolnil svojo pomembno predvolilno obljubo o korenitem krčenju proračunskih sredstev za vojsko, bi lahko danes povečal razvojna proračunska sredstva za spodbujanje podjetništva ali pa zmanjšal proračunski primanjkljaj. Vlada zamuja z ukrepi
V Financah sem že v začetku tega leta v kolumni Križaničev proračunski brodolom (Finance, 43/2009) na podlagi analize velikega in nenadnega padca našega izvoza blaga in industrijske proizvodnje izvoznih podjetij ob koncu prejšnjega leta predlagal, da "bi morala vlada v času krčenja gospodarske aktivnosti gibanje plač v javnem sektorju zakonsko vezati na gibanje plač v zasebnem sektorju. V nasprotnem se bo potapljajoča proračunska ladja ministra Križaniča spremenila v proračunski brodolom."
Kljub globoki gospodarski krizi in izrazitemu slabšanju razmer v javnih financah Pahorjeva vlada do danes še vedno ni uredila plač v javnem sektorju in z njimi povezanimi drugimi proračunskimi transferji. Vladna pogajanja s sindikati javnega sektorja v zadnjih dneh kažejo na vnovično vladno popuščanje, saj je odstopila od prvotnega predloga interventnega zakona, ki je temelj zdajšnjega predloga državnega proračuna za leti 2010 in 2011. Hkrati je Pahorjeva vlada v času plačnih pogajanj naredila še proračunsko napako z najnovejšim povišanjem plač sodnikov za okoli 20 odstotkov. Oboje pomeni, da bosta primanjkljaj državnega proračuna in javni dolg države v prihodnje še večja od trenutno načrtovanega v proračunskem memorandumu za leti 2010 in 2011 ter da bodo morale prihodnje generacije davkoplačevalcev zato plačevati še večje obresti javnega dolga države. Pahor nas bo zadolžilPremier Pahor je kot vodja največje opozicijske stranke SD v minulem volilnem letu sodeloval v veliki predvolilni medijsko-politični mantri o skoraj enkratnem povečanju javnega dolga Slovenije v obdobju 2004-2008. Dogodki po lanskih jesenskih volitvah so pokazali, da se bo Pahorjevi vladi zaradi prepoznega in neučinkovitega ukrepanja na področju proračunske porabe zgodilo prav to, kar je Pahor kot opozicijski poslanec januarja 2008 neutemeljeno pripisoval svojim političnim nasprotnikom. Ali konkretno s Pahorjevimi besedami iz januarja 2008: že v prvih treh letih vladanja Pahorjeve vlade se bo "javni dolg povečal za skoraj enkrat", z 8,3 na 15,2 milijarde evrov. |
Dobro
Tiskaj
Shrani
Pošlji
Facebook
Twitter
Napaka
