Jože P. Damijan vsi članki avtorja

Finance 098/2009 25.5.09 00:01

V obdobju po letu 2002, po liberalizaciji trga finančnih storitev in še posebej po vstopu v EU, je bilo precej negotovosti glede uspešnosti slovenskih zavarovalnic v zaostreni mednarodni konkurenci. Raziskava Franja Štiblarja iz EIPF iz leta 2003 je napovedala, da se bo delež tujcev v zavarovalništvu Slovenije s sedanjih pet odstotkov (leta 2000) povečeval proti tretjini ali celo polovici.

Danes je mogoče reči, da je bila ta napoved povsem zgrešena in da so se v nasprotju z bankami domače zavarovalnice izkazale precej bolje in jim je uspelo ne samo ohraniti svoje tržne deleže na lokalnem, slovenskem trgu, ampak se tudi razmeroma uspešno širiti na tujih trgih.

Rast Triglava kljub državni lasti

Levji delež teh zaslug gre kljub državnemu lastništvu Zavarovalnici Triglav , ki je do leta 2008 glede na leto 2002 povečala svoj tržni delež (merjen z bruto zavarovalno premijo) z 42,7 na 43,1 odstotka. Prek prevzemov in odpiranja lastnih podružnic je od leta 2004 povečala svojo navzočnost s treh na devet regionalnih trgov, pri čemer je svoj tržni delež na področju jugovzhodne Evrope povečala na 14 odstotkov. V obdobju od leta 2004 do 2008 je Triglav povečal bruto zavarovalne premije za dobrih 60 odstotkov.

Za Triglav je po nastopu nove uprave na čelu z Andrejem Kocičem leta 2005 značilna korenita reorganizacija družbe s konsolidacijo poslovanja posameznih družb in centralizacijo vseh zalednih poslovnih funkcij. Glavni del reorganizacije družbe se je začel leta 2007 s centralizacijo odločanja in hkratno modernizacijo poslovnih procesov z namenom združitve v enovit sistem vodenja poslovnih procesov in informacijske podpore.

Glavno vlogo pri centralizaciji vodenja, modernizaciji poslovnih procesov in pri širitvenih aktivnostih v tujini naj bi po mnenju poznavalcev trga odigral pomočnik predsednika uprave Mišo Dubljevič. Za rast poslovanja Triglava sta bili ključni posodobitev in širitev produktnega asortimana, tudi na področje zdravstvenih, hipotekarnih življenjskih in investicijskih zavarovanj, s čimer je Triglav zapolnil vse tržne niše in uspešno obranil svoj tržni delež.

Vzajemna ob tržni delež

Nekoč druga največja zavarovalnica Vzajemna, ki je specializirana za dopolnilna zdravstvena zavarovanja, je izgubila dve mesti in padla na četrto mesto po tržnem deležu. Kljub številnim poskusom spornih poslovnih potez in nelojalne konkurence v minulih letih je domača konkurenca nespecializiranih zavarovalnic z novimi zavarovalnimi produkti na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja učinkovito spodjedala njen tržni delež, ki se je od leta 2003 do 2007 zmanjšal z 19 na vsega 12 odstotkov. Kljub temu Vzajemna ostaja večinski ponudnik na tem trgu z okoli 900 tisoč zavarovanci, medtem ko jih ima Triglav okoli 190 tisoč.

Danes druga največja domača zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS), ki je nastala leta 2005 z združitvijo četrte in pete največje domače zavarovalnice, je po letu 2004 nekoliko zmanjšala tržni delež. Njun ločeni tržni delež je leta 2004 znašal 14 odstotkov (Adriatic devet odstotkov, Slovenica pet odstotkov), se nato do leta 2006 zmanjšal na 13 odstotkov ter se do leta 2008 spet povečal na 13,6 odstotka.

AS je po letu 2007 izvedel obsežno konsolidacijo poslovanja obeh družb in centralizacijo poslovnih procesov, vse zavarovalne aktivnosti so centralno vodene iz Kopra. Tudi AS je leta 2008 začel širitev na trge jugovzhodne Evrope, pri čemer je odprl hčerinsko družbo v Beogradu, ki je začela poslovati septembra 2008.

Tretja največja zavarovalnica na našem trgu ostaja Zavarovalnica Maribor (ZM), ki ji je po letu 2004 uspelo celo povečati tržni delež z 12,1 na 12,4 odstotka v letu 2007. Na petem mestu ostaja Kad s stabilnim tržnim deležem okoli 6,3 odstotka, seveda po zaslugi specializacije na področju dopolnilnih pokojninskih zavarovanj. Na šestem mestu je Tilia, ki je svoj tržni delež od leta 2004 do 2008 popravila s treh odstotkov na 3,4 odstotka.

Tuje zavarovalnice z majhnimi tržnimi deleži

Preostale zavarovalnice, če odštejemo Kad pri pokojninskih zavarovanjih, so razmeroma majhne, z manj kot dvoodstotnim tržnim deležem. Največji zavarovalnici v tujem lastništvu Generali in Grawe sta razmeroma nepomembni, vsaka z okoli dvoodstotnim tržnim deležem. Njuna tržna deleža se po letu 2004 nista povečala kljub močnemu kapitalskemu zaledju, kar kaže na vitalnost domačih zavarovalnic in njihovo sposobnost prilagajanja konkurenčnim pogojem. Je pa pomembna njuna vloga predvsem pri življenjskih zavarovanjih (Grawe štiri odstotke, Generali 2,6 odstotka v letu 2007), kjer pa jih domača specializirana konkurenta KD Življenje (9,4 odstotka) in NLB Vita (5,8 odstotka) vseeno precej prekašata.

Najpomembnejši za ohranitev tržnih deležev domačih zavarovalnic po letu 2002 so bili predvsem njihov fokus na posodobitev in razširitev asortimana zavarovalniških produktov na področje življenjskega in zdravstvenega zavarovanja ter notranja konsolidacija in reorganizacija poslovnih procesov. K temu sta precej pripomogla strah pred že navzočo tujo konkurenco in strah pred možnim vstopom močnega tujega strateškega lastnika v Triglav.

Potrebna širitev na tuje trge

Seveda pa samo ohranitev tržnih deležev pred tujo konkurenco ne more biti glavni izziv naših zavarovalnic v prihodnje. Pomembna bo predvsem ambicioznost glede širjenja na tuje trge. Pri tem jim lahko letos in prihodnje leto precej pomaga zdajšnja finančna kriza, ki je precej oslabila tudi tako velike evropske in globalne zavarovalnice, kot sta Allianz in AIG , predvsem pa manjše igralce v regiji. V prihodnjih dveh letih se domačim kapitalsko močnejšim zavarovalnicam tako ponuja odlična priložnost za nakup oslabelih manjših zavarovalnic v regiji in za povečanje tržnih deležev na ključnih tujih trgih z večjo tržno aktivnostjo.

Tisto, kar so zamudile domače banke pri širjenju na tuje trge, lahko učinkovito nadomestijo naše zavarovalnice. Za zdaj sta to predvsem Triglav in delno AS. Ključni pri tem pa bosta predvsem lastniška stabilnost in kontinuiteta v poslovni politiki Triglava kot zavarovalnice z največjim tovrstnim potencialom. Državno vmešavanje v upravljanje Triglava prek predčasnih rokohitrskih zamenjav uprave bi lahko destabiliziralo njeno poslovanje in močno ogrozilo njen srednjeročni strateški potencial.

Dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj.