Sergeja Slapničar vsi članki avtorja

11.11.08 22:30

Najboljša letna poročila s področja družbene odgovornosti so tudi letos tista, kjer je vidno, da se vodstvo in zaposleni podjetja zavestno posvečajo vprašanju, kako preplesti družbeno odgovornost s poslovno strategijo podjetja in načinom doseganja dobičkonosnih ciljev. Dokler se družbena odgovornost podjetij nanaša samo na filantropsko dejavnost, ima za družbo in okolje obroben učinek. Ko pa bo več podjetij skrb za okolje in družbo vgradilo v svojo osnovno dejavnost, bodo učinki resnično pomembni.

Delati koristne stvari za družbo in okolje je visokoleteča ideja, a, bodimo realni, podjetja niso dobrodelne ustanove in se bodo res z vso energijo usmerila v določene aktivnosti le, če se bo s tem povečal tudi dobiček ali se bodi znižali stroški vhodnih materialov in energije. Družbena odgovornost pravzaprav ni samoiniciativa podjetij, ampak je odgovor na naraščajoče povpraševanje po izdelkih, ki zmanjšujejo negativni vpliv na okolje, so bolj varni za uporabnike in izdelani družbeno odgovorno. Kdor se teh razmislekov ne bo lotil danes, bo z zamudo odgovarjal na nove zahteve porabnikov in izgubljal tržni delež.

Povpraševanje po »družbenoodgovornih« izdelkih narašča

Po raziskavi Economist Intelligence Unita (januar 2008) povpraševanje po okoljsko vzdržnih izdelkih in izdelkih, narejenih družbeno odgovorno, brez dvoma narašča. Na spletnih straneh PricewaterhouseCoopersa je objavljena raziskava med štiri tisoč kupci v maloprodajnih trgovinah Velike Britanije v zvezi z njihovo nagnjenostjo k nakupom tovrstnih izdelkov.

Kupci so v povprečju pripravljeni za take izdelke plačati do 20 odstotkov več kot za navadne izdelke. Ovire, da ni povpraševanje še večje, so tri: prva je cena, ki je v povprečju pri izdelkih drobne prodaje za 45 odstotkov višja od istovrstnih navadnih izdelkov. Druga je pomanjkljiva obveščenost potrošnikov. Ti zaradi tega manj zaupajo v izdelke, ki se jih promovira kot ekološke ali narejene družbeno odgovorno. Tretja ovira za večje nakupe je premajhna razpoložljivost teh izdelkov, menijo angleški porabniki.

Dobro obveščanje javnosti je torej nujen del družbeno in okoljsko odgovornega ravnanja. Povpraševanje po do okolja prijaznih izdelkih je močno odvisno od razvitosti gospodarstva, ozaveščenosti potrošnikov in njihove kupne moči. Nekateri manj razviti trgi za zdaj počasneje sprejemajo te izdelke, vsekakor pa ni težko predvideti, v katero smer bo šel razvoj tudi v teh državah.

Družbena odgovornost je del osnovne dejavnosti

Tudi pri najodličnejših podjetjih s področja poročanja o družbeni odgovornosti v Sloveniji je opaziti ravno to, da so logiko okoljske in družbene odgovornosti prenesla v svojo osnovno dejavnost. Gorenje , denimo, razvija energetsko varčne proizvode, reciklira uporabljene surovine in iz njih izdeluje nove izdelke. Varstvo okolja je postalo njegova trženjska strategija. Elektro Gorenjska je postalo eno izmed vodilnih podjetij pri gradnji fotonapetostnih elektrarn v Sloveniji, saj je prav proizvodnja energije iz obnovljivih virov ena glavnih rešitev pri varovanju okolja.

Petrolova največja družbena in okoljska odgovornost je zagotavljati ustrezno kakovost goriv, varnega ravnanja z energenti in gradnje tehnično brezhibnih objektov. Spoštovanje minimalnih standardov je ena stran tega delovanja, aktivno sodelovanje z državnimi, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami pri oblikovanju programov varovanja okolja in prednostnih nacionalnih okoljskih projektov pa druga. V dejavnosti trgovine se je Petrol lotil projekta pravične trgovine društva Umanotera s ciljem spodbujati trajnostni razvoj držav tretjega sveta. Telekom in Simobil sta vključena v Forum EMS, v okviru katerega si prizadevajo za objektivno obveščanje o najnovejših znanstvenih stališčih glede možnih vplivov elektromagnetnih sevanj na ljudi in okolje. Tako prispevajo k varnosti in zdravju svojih uporabnikov.

Telekom se je zavezal k odgovornemu umeščanju infrastrukture v prostor. Zmanjšuje moči sprejemno-oddajnih postaj in gosti omrežje, s čimer prispeva k veliko manjšim sevalnim obremenitvam tako okolja kot uporabnikov mobilnih aparatov. Krkino temeljno poslanstvo in posel je skrbeti za zdravje ljudi, zato večino donatorskih in sponzorskih sredstev usmerijo v projekte, ki spodbujajo zdravo življenje. Trimo skupaj z dobavitelji razvija sklenjene življenjske kroge izdelkov, kjer se sekundarne surovine znova vračajo v proizvodni proces. Čeprav imajo pristanišča tako pomemben vpliv na naravno dobrino - morje - , je zanimivo, da je Luka Koper edino pristanišče v severnem Jadranu, ki deluje po standardih ISO 9001 in ISO 14001.

Njena poslovna strategija je preusmeriti se v tovore, ki so hkrati donosnejši in ekološko sprejemljivejši. Mercator se je lotil ozaveščanja potrošnikov in usmerjanja prodaje s publikacijami Uživajmo zdravo. Zadnja je bila namenjena idejam, kako naj gospodinjstva pripomorejo k boljši prihodnosti našega planeta. To so podkrepili z akcijo ločevanja odpadne embalaže.

Finančnim institucijam manjka domišljije

Zdi se, da pri vpletanju vprašanja družbene odgovornosti v posel finančnim institucijam manjka domišljije, zato sem si primer sposodila kar pri avstrijski Erste Bank . Banka ima investicijski sklad z naložbami izključno v podjetja, ki imajo odgovoren odnos do okolja. Izdala je tako imenovane obveznice mikrofinanc, ki odrinjenim slojem prebivalstva omogočajo dostop do virov financiranja za izboljšanje svojega gmotnega položaja, predvsem s šolanjem in financiranjem podjetniških projektov.

Za mala in srednja podjetja je ustanovila akademijo »Go!«, kjer podjetnike učijo in jim svetujejo v zvezi s financiranjem poslov. Naložbe v take projekte znašajo kar 1,27 milijarde evrov ali 4,2 odstotka celotnih sredstev banke.