Čas za konec kamene dobe Slovenija Čas za konec kamene dobe 3

Čas, ko ljudje opravljajo delo namesto računalnika, se počasi končuje.

7 predlogov, kako izboljšati  in poceniti javno upravo Slovenija 7 predlogov, kako izboljšati in poceniti javno upravo [P]1

Če komunikacija z državo teče hitro in po internetu, ostane več časa za posel

Kako je ID-kartica Estoncem poenostavila življenje Slovenija Kako je ID-kartica Estoncem poenostavila življenje [P]

Estonija slovi po svojem pionirskem delu pri digitalizaciji državnih procesov in storitev.

Koga bo z odkupi reševala Gorenjska banka? Slovenija Koga bo z odkupi reševala Gorenjska banka? [P]1

Čeprav mora uprava Gorenjske banke (GB) letos močno racionalizirati poslovanje, da nam je davkoplačevalcem ne bo treba reševati, se...

Sava vrednoti Gorenjsko banko kot suho zlato Slovenija Sava vrednoti Gorenjsko banko kot suho zlato [P] 1

Kaj bo s finančnim holdingom Sava, če se njeni Gorenjski banki zgodi »scenarij NLB«

Kaj nas čaka na trgu elektrike in plina Slovenija Kaj nas čaka na trgu elektrike in plina [P]

Ali je glede na rekordno nizke borzne cene elektrike pa tudi zemeljskega plina pametno, da podjetja zakupijo ta dva energenta za nekaj let...

Danes razkrita vsa posojila na DUTB Slovenija Danes razkrita vsa posojila na DUTB [P]

Državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo danes na spletni strani razkrila podatke o vseh posojilih, ki jih je prevzela od...

Zakaj bi moral Simon Vrhunec oditi iz UKCL Slovenija Zakaj bi moral Simon Vrhunec oditi iz UKCL [P]1

Največja bolnišnica potrebuje sposobne(jše)ga menedžerja, ki bo znal in hotel prevzeti odgovornost ter se upreti lobijem v prid...

Število espejev raste, a zaposlujejo vse manj Slovenija Število espejev raste, a zaposlujejo vse manj [P]

V zadnjih letih število espejev vztrajno raste, konec februarja jih je bilo dobrih 57 tisoč. Hkrati hitro upada zaposlenost pri fizičnih...

Omerzelovi kadrovski apetiti  v Darsu in Petrolu: Ni res, nimam jih Slovenija Omerzelovi kadrovski apetiti v Darsu in Petrolu: Ni res, nimam jih [P]

Skoraj leto dni se že trudi zamenjati nadzorni svet in upravo Darsa, pa mu (še) ni uspelo. Zdaj bi imel še »svojo« upravo Petrola,...

Prestrukturiranje podjetij prek slabe banke? Slovenija Prestrukturiranje podjetij prek slabe banke? [P] 1

Lastništvo je najprej dolžnost in šele potem pravica: najprej dolžnost plačati dobaviteljem, zaposlenim in posojilodajalcem, kar jim...

Kava na trgih podivjala. Bodo jutranji užitki dražji? Slovenija Kava na trgih podivjala. Bodo jutranji užitki dražji? [P]

Zaradi suše v Braziliji poznavalci pričakujejo dražjo kavo tudi v letu 2015

Lukančičeva je menda našla rešitelja za skupino Aha. Bomo videli ta film? Slovenija Lukančičeva je menda našla rešitelja za skupino Aha. Bomo videli ta film? 13

Solastnica skupine Aha Mojca Lukančič pravi, da se za vlaganja v skupino zanima sklad Peacock AG, podpis pogodbe pričakuje v prihodnjih...

Delavci Nafte Petrochem za 6. maj napovedujejo stavko Slovenija Delavci Nafte Petrochem za 6. maj napovedujejo stavko

Vodstvo podjetja zagotavlja, da bodo zaposleni do 25. aprila dobili februarsko plačo in akontacijo plače za marec.

Slovenija Novica Mihajlović Pošti v začetku leta promet upadel za skoraj štiri odstotke 9

V prvih dveh mesecih so opravili za nekaj manj kot 144 milijonov evrov storitev

Židan bo projekt Slovenski gozdovi zagnal s posojilom Slovenija Židan bo projekt Slovenski gozdovi zagnal s posojilom 38

Osnutek zakona predvideva najem posojila pri EIB v višini od 30 do 40 milijonov evrov

Dragonja: Če bankirji ne dajo poroštev, bo Trimo v mesecu ali dveh ugasnil Slovenija Dragonja: Če bankirji ne dajo poroštev, bo Trimo v mesecu ali dveh ugasnil 29

Gospodarski minister Metod Dragonja meni, da bi Trimo lahko bil prodan v dveh letih

Časar v eni od zadev pravnomočno oproščen Slovenija Časar v eni od zadev pravnomočno oproščen 6

Koprsko višje sodišče je nekdanjega prvega moža Luke Koper pravnomočno oprostilo zlorabe položaja pri dokapitalizaciji družb v...

Gašpar Mišič vložil tožbo na ničnost sklepov v Luki Koper Slovenija Gašpar Mišič vložil tožbo na ničnost sklepov v Luki Koper 32

"Nedopustno je, da se odstavi človeka, ki dosega odlične rezultate. Ne bom sprejel umazane igre," pravi razrešeni šef Luke Koper...

Slovenija Andreja Lončar V Ukrajini vse bolj napeto, bodo v Ženevi zgladili spore? 22

Vse več upov se polaga v Ženevo, kjer bodo v četrtek potekali neposredni pogovori med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU.

Slovenija Andreja Lončar SID Banka po odkupu v novo 97-milijonsko izdajo obveznic 2

Banka je prejšnji teden v odkup ponudila do 400 milijonov evrov obveznic, do izteka roka pa sprejela ponudbe v vrednosti 53,1 milijona...

Študenti in sindikalisti žugajo Pikalu Slovenija Študenti in sindikalisti žugajo Pikalu 12

Novi predlog zakona o visokem šolstvu je na noge spravil študentarijo in sindikate, ki menijo da bo zakon povečal obseg šolnin

SDS predlaga revizijo kohezijskih projektov Slovenija SDS predlaga revizijo kohezijskih projektov 5

Vlada mora narediti vse, da Sloveniji ne bo treba izvajati popravljalnih ukrepov glede izplačil kohezijskih sredstev, menijo v SDS

Proizvodnja asfalta je lahko zelo fleksibilna ali izrazito masovna

avtor 18.08.2008  00:01  /  Finance 157/2008
Na področju strojne opreme za proizvodnjo asfaltnih mešanic je bil narejen precejšen napredek

Asfaltne zmesi se izdelujejo v asfaltnih bazah in tovarnah asfalta, kjer segrevajo in mešajo njihove sestavine - bitumensko vezivo, kamnita zrna, polnila in dodatke - po natančno določeni recepturi. Glede na postopek izdelave ločimo asfaltne obrate s postopnim (šaržnim) ali tiste z neprekinjenim (kontinuiranim) načinom proizvodnje.

SCT gradnja
Nova, po najvišjih kakovostnih in okoljskih standardih, zgrajena tovarna asfalta SCT v Črnučah

Vsak asfaltni obrat sestavljajo deponija ali silosi za kamnite materiale, preddozatorji s sistemom transportih trakov za kamnite materiale, sušilni boben s sistemom filtrov, silosi za lastno in tuje polnilo (kameno moko), vroči elevator za transport suhega kamenega materiala do sit, vibracijska sita, prekatni silosi za vroče kamene agregate, ločene tehtnice za kamene agregate, kameno moko (polnilo) in bitumensko vezivo, mešalec za proizvodnjo asfaltne mešanice in skladišče v obliki cistern za bitumenska veziva različnih gradacij s sistemom indirektnega ogrevanja.

Postopna (šaržna) proizvodnja

Pri postopni (šaržni) proizvodnji asfalta sta možni dve obliki, in sicer postopna proizvodnja s prekinjenim ali neprekinjenim procesom. Šaržna proizvodnja z neprekinjenim procesom je tekoča in brez prekinitev poteka vse od zajema materiala na deponijah do nastanka asfaltne zmesi v silosih za vročo asfaltno zmes. Taki obrati so običajno manjši, saj nimajo velikih silosov za vroče frakcije kamnitih zrn, zato so primernejši za dolgotrajnejšo proizvodnjo enake asfaltne zmesi. Za nemoteno proizvodnjo se pri zamenjavi zmesi v takšnem obratu potrebuje več preddozatorjev.

Pri postopni proizvodnji asfalta s prekinjenim procesom pa je postopek sušenja ločen od postopka mešanja, zato je tak asfaltni obrat opremljen z veliko večjimi silosi za vroče zmesi kamnitih zrn. Če je tak obrat opremljen tudi z dvema vrstama sit (za karbonatna in silikatna zrna), ima tudi dve vrsti silosov za vroče zmesi kamnitih zrn. Pri taki proizvodnji asfalta se za proizvodnjo pripravljena zmes zrn posuši vnaprej, vroča zmes pa se v posebnem silosu za vroče frakcije deponira za toliko časa, dokler se ne vključi v proizvodni proces.

Ker se pri tem načinu proizvodnje mešanje lahko opravi za vsakega kupca posebej, neodvisno od procesa sušenja, zaloge posušenih vročih kamnitih zrn omogočajo, da lahko vsak kupec takoj dobi asfaltno zmes, ki jo potrebuje. Pri takšni proizvodnji tudi niso potrebni silosi za vroče asfaltne zmesi, ker se mešalnik sproti prazni, postopek sušenja pa mora biti vseeno dobro usklajen z odjemom asfalta, ker se vroče kamnite frakcije v silosih postopoma ohlajajo in po določenem času niso več uporabne.

Neprekinjena (kontinuirana) proizvodnja

Najzmogljivejši pa je neprekinjen (kontinuiran) način proizvodnje asfaltnih mešanic. Z njim je mogoče proizvesti tudi do tisoč ton asfalta na uro, zato se ta oblika uporablja predvsem tedaj, ko je treba v kratkem času zagotoviti ogromne količine asfalta. Tak obrat mora biti postavljen čim bliže kraju vgradnje asfalta, zato je običajno v mobilni izvedbi. Sestavine asfaltne mešanice se pri takšni proizvodnji po vnaprej določeni recepturi dovajajo v kombiniran sušilno-mešalni boben, od tam se pripravljena vroča zmes transportira v silos, od koder se potem razvaža po gradbišču.

Strokovnjaki med pomanjkljivostmi tega načina izdelave asfalta omenjajo predvsem veliko odvisnost od dobavitelja zmesi kamnitih zrn, manjšo natančnost pri doziranju, velik vpliv vlage v frakcijah in posledično nihanje količine bitumna v zmesi ter dolgotrajen postopek za spremembo recepture asfaltne zmesi, ki jo takšno postrojenje izdeluje. Prednosti te tehnologije pa so predvsem velika zmogljivost in manjše število sklopov v postrojenju.

Svežemu asfaltu se lahko dodaja zdrobljen star asfalt

V podjetju SCT pravijo, da se je v zadnjem desetletju na področju strojne opreme za proizvodnjo asfaltnih mešanic zgodil precejšen napredek, ki zdaj omogoča proizvodnjo vedno bolj zahtevnih in specialnih vrst asfaltnih zmesi. Vsi sklopi v asfaltnem obratu so vodeni s procesorji oziroma programsko opremo prek računalnikov, kjer se spremljajo praktično vsi segmenti proizvodnje. V proizvodnjo asfaltnih zmesi so po besedah sogovornikov iz SCT vse bolj vkljucene naprave, ki omogocajo proizvodnjo litega asfalta v vecjih kolicinah, vedno mocnejša pa je tudi ekološka ozavešcenost, ki podpira uporabo starega asfalta.

V ta namen je bila najprej razvita tako imenovana hladna reciklaža, kjer se v proizvodnji uporablja ustrezno zdrobljen star asfalt, ki ga v svežo asfaltno zmes lahko dodamo tudi do 20 odstotkov, pri tem pa mora ta še vedno zadošcati kakovostnim zahtevam oziroma tehnicnim specifikacijam. Drugi nacin pa je vroca reciklaža, pri kateri se lahko zmesi dodaja tudi do 50 odstotkov starega asfalta, vendar je tu potrebna dodatna strojna oprema v fazi sušenja (dodatni sušilni boben s svojim sistemom filtrov).

Okolju in ljudem neškodljivo

Boštjan Pulko iz krškega podjetja OKIPP pravi, da v asfaltnih bazah s starejšimi zasnovami odpraševanja emisije prašnih delcev v mejnih obratovalnih razmerah dosegajo tudi vrednosti nad 20 miligramov na kubicni meter zraka, kar je zgornja meja veljavnih standardov. "Nove izvedbe odpraševanja pa tudi v najtežjih razmerah obratovanja zagotavljajo emisijo prašnih delcev pod 20 miligramov na kubicni meter, povprecne emisije pa so za vec kot polovico manjše," razlaga Pulko.

Pri skladišcenju in transportu polnila so emisije v novih sistemih zanemarljivo majhne. Optimalno doziranje mineralov na preddozatorjih in zvezna kontrola nivojev v silosih vrocih mineralov pa omogocata vizualno in racunalniško vodenje brez presipov, s cimer se prav tako znatno zmanjša obremenitev okolja. Sušenje in ogrevanje v sušilnicah nove generacije z novimi razporeditvami lopatic v vrtecem se bobnu in vgrajenimi visokotlacnimi gorilniki zagotav ljata optimizacijo postopka sušenja.

Tudi pri skladišcenju bitumnov, vrocih mineralov in gotove zmesi so se s pojavom vertikalnih rezervoarjev in povezovalnega cevnega sistema ter z dobro termoizolacijo in drugimi izboljšavami bistveno zmanjšale energetske izgube, z izboljšanim odzracevanjem, tesnjenjem in filtriranjem pa so se zmanjšali tudi izpusti bitumenskih par v okolico. Zaradi vsega tega so moderne asfaltne baze okolju in ljudem veliko prijaznejše, kot so bile nekoc, zatrjuje Pulko.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.