Mojca Vozel vsi članki avtorja

Finance 143/2008 28.7.08 00:01

Internetni portal z okoli desetimi redno in honorarno zaposlenimi ter stotimi zdravniki in strokovnjaki prostovoljci je slovenskemu zdravstvu in s tem davkoplačevalcem v osmih letih prihranil vsaj 16,5 milijona evrov. Obisk naglo raste. Edini, ki ne vedo, kako bi ga uporabili, so ministri za zdravje, delo ter javno upravo in zdravstveni funkcionarji.

Foto: Barbara Reya

Med.over.net je slovenska posebnost, tako rekoč edino tako mesto brezplačnih zdravstvenih nasvetov v Evropi in svetu. Lahko bi bil zgled naše inovativnosti na področju zdravja, če bi priložnost razumeli ne le uporabniki in zdravniki, ampak tudi ministri, menita ustanovitelja Primož Cimerman (levo) in Tomaž Borštnar.

Ena najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih spletnih strani v Sloveniji, med.over.net (MON), je v dobrem desetletju - od ideje do današnjih uspehov - večkrat dobila košarico. Najprej jo je kot idejo za izmenjavo mnenj zavrnila medicinska stroka. Ko je portal začel delovati v javno dobro, so ga množice odlično sprejele. A v osmih letih mu ni spelo pritegniti vodilnih odločevalcev države - na ministrstvih in zavodu, ki jih trenutno vodijo Zofija Mazej Kukovič (zdravstvo ), Marjeta Cotman (delo, družino in sociala ), Gregor Virant (javna uprava ) in Samo Fakin (ZZZS ).

Zakaj 200 tisoč Slovencev ceni vrednost zbranega znanja, informacij in čas strokovnjakov, zakaj sto zdravnikov in drugih strokovnjakov zastonj dela v prostem času, država pa tovrstnega projekta ne podpre? Preverili smo, kaj je MON, kako posluje, kako tovrstne poslovne ideje lahko razbremenijo več kot dve milijardi vreden in nenehno preobremenjen zdravstveni proračun in ali bi lahko še več prihranili davkoplačevalcem, če bi sodelovala tudi država.

MON je bil javnosti uradno predstavljen pred osmimi leti, junija 2000, kot zdravstveni sistem za ljudi, ki potrebujejo nasvet zdravnika. Nekaj let prej je bil zamišljen še kot orodje za strokovno javnost, ki bi prek modernih tehnologij izmenjevala mednarodne podatke in mnenja zdravnikov, a so ključne medicinske organizacije ob ideji ostale hladne. Po preobrazbi v portal za ljudi, ki jih zanima zdravje in zdravo življenje, pa je hitro zaživel in se do danes razvil v skupnost 200 tisoč ljudi. Forumi med.over.net so med najbolj priljubljenimi v državi, MON beleži 70 milijonov prebranih strani in 4,7 milijona obiskov na leto, ljudje so v osmih letih objavili 4,75 milijona sporočil, zdravniki in drugi strokovnjaki pa 500 tisoč odgovorov.

MON je postal slovenski družbeni fenomen, "velika interneta ordinacija", kakršne še ni bilo. Mnogim ljudem, ki so potrebovali zdravnika, drugo mnenje, pomoč in pojasnilo, ni bilo več treba čakati pred vrati ambulante. Spremenil je pogled na čakalne dobe v zdravstvu in na vrednost (brezplačnega) zdravstvenega nasveta. Pokazale so se možnosti za nove oblike varčevanja davkoplačevalskega denarja.

"Danes strokovnjaki mesečno odgovorijo na okoli 3.900 vprašanj, prostovoljno, zastonj in v svojem prostem času, nekateri tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in med dopustom, skratka, 365 dni na leto. V povprečju porabijo uro na dan," nam je povedala strokovna vodja programov Andreja Verovšek in pojasnila, da "več kot 80 odstotkov svetovalcev delo na forumu v primerjavi z delom v ambulanti ocenjuje kot enako zahtevno, 27 odstotkov pa pravi, da je delo v nekaterih primerih bolj zahtevno".

"Izračunali smo ekonomsko upravičenost prostovoljnega dela strokovnjakov, če bi strošek plačala država oziroma zdravstvena blagajna; navsezadnje je večina moderatorjev forumov zaposlenih v javnem sektorju, ki je plačan iz proračuna," pravi Verovškova. Za osnovo so vzeli primer zasebne pediatrinje, ki je pred leti za nasvet zaračunala 2.000 tolarjev, zdaj osem evrov. "Strokovnjaki v povprečju na dan odgovorijo na 130 vprašanj, v 30 dneh na 3.900 vprašanj. Štejemo le nasvete strokovnjakov, ne tiste, ki si jih anonimno izmenjajo uporabniki, med katerimi so tudi strokovnjaki. Dobimo vrednost 31.200 evrov na mesec oziroma 374.400 evrov na leto. Toliko bi stalo, če bi vsak odgovor uporabniku zaračunali ali strokovnjaku plačali po osem evrov. "Po našem izračunu smo državi privarčevali 500 tisoč vprašanj in štiri milijone evrov," pojasnjuje Verovškova.

To še ni vse, saj je vsak nasvet v povprečju prebralo vsaj 50 ljudi in odgovori so še vedno vsem na voljo. "Če vsak že 'plačan' nasvet ovrednotimo zgolj po 50 centov, je 500 tisoč nasvetov, prebranih 25-milijonkrat, vrednih najmanj 12,5 milijona evrov. Toliko smo pomagali uporabnikom in zdravstveni blagajni privarčevati le prek iskanja in branja starih odgovorov." Skupaj je vrednost prostovoljnega dela strokovnjakov za javno zdravstvo tako mogoče ovrednotiti na najmanj 16,5 milijona evrov v osmih letih.

Najbolj zanimiva poslovna vrednost sistema med.over.net pa so njegove možnosti in neizkoriščene priložnosti. Sistem za javno dobro, zasnovan na prostovoljnem delu, je namreč edini tak primer v Evropi in svetu, pravijo njegovi snovalci in dodajajo, da bi bil lahko referenčni primer za druge zdravstvene sisteme. A državne to doslej ni pritegnilo. Primož Cimerman pojasnjuje: "Naše ugotovitve in primere smo pogosto prikazovali ustreznim institucijam in iskali rešitve za financiranje in razvoj, a smo največkrat naleteli na nerazumevanje svetovanja prek interneta." Pravijo, da internet kot moderno tehnologijo marsikdo od odgovornih zavrača, čeprav je vsakdanja, se nezadržno širi in bi jo bilo treba maksimalno izkoristiti. "Bili smo na ZZZS, ministrstvih za zdravje, socialo, javno upravo, na mestni občini Ljubljana , mnogih drugih institucijah. Zelo težko je bilo uskladiti vse potrebno, čeprav je bil odziv pri nekaterih zelo pozitiven," razlagajo in dodajajo: "Ker je sistem tako širok in kompleksen, da ga je zelo težko povezati z eno institucijo, so nam največkrat pojasnjevali, da to ni njihovo področje in naj se obrnemo na nekoga drugega, pri katerem smo, mimogrede, že bili. To je bil kar prikladen izgovor, da te nežno odslovijo. Nihče ni mogel reči, da ni dobro ali koristno, v svoje naloge dela pa nas niso znali umestiti."

Medovernetovci so ministrstvom predlagali tudi medresorski projekt in pripravili osnutke. "Za tak projekt in predstavitev delovanja bi potrebovali veliko časa, strokovnjakov in ne nazadnje denarja, vsa sredstva pa bi morali zagotoviti mi sami," se čudijo.

Zanimivo je, pravijo, da so sodelujoči zdravniki ogorčeni, ker "država ne naredi nič" in ne pristopi k projektu konkretno ter zavrača vloge za projektno financiranje portala. Znani ginekolog in porodničar ter moderator foruma svoje stroke Stanko Pušenjak o zavrnjeni podpori sofinanciranja zapiše: "Koliko ekološkega, časovnega in neposredno finančnega prihranka, da ne omenjam udobja ob reševanju težav, ponuja spletno svetovanje uporabnikom in družbi ter državi, ni treba posebej poudarjati." In še: "Sram me je, da sem član takšne egoistične in hedonistično naravnane družbe, ki se v socialnoekonomskem smislu še ni odlepila od "požigalništva"! Namesto da bi gojila in smiselno uporabljala koristne naravne danosti, izume in izboljšave, jih zlorablja in uničuje ... kar ti pride pod roke in kolikor le lahko nagrabiš, ne glede na to, kaj bo ostalo zanamcem ali nam samim v hudih časih! Zlasti, če je zastonj! Kako koristno je to delo, se mi zdi brezpredmetno poudarjati. Koristi, in to ne majhne, v hipu opazi vsak, ki je že kdaj bil pri zdravniku, psihologu, socialnem delavcu ali drugem strokovnjaku in dobi dostop do spletnega svetovanja."

Anamarija Brezigar, pediatrinja genetičarka, je prepričana: "Zasluga, da je MON omogočil neposrednejše stike med zdravniki in bolniki, med ljudmi s podobnimi težavami in tistimi, ki iščejo kakovostne izobraževalne vsebine, očitno ni bila dovolj za ugodno presojo bodočih projektov. To me preseneča še bolj, ker smo zdravniki in drugi strokovni sodelavci pristopili prostovoljno in brezpogojno. Zdi se, da je virtualni način delovanja za tiste, ki odločajo o kakovosti projektov, še manj stvaren od tradicionalno organiziranih dejavnost, ki delujejo prek telefona. Morda pa zmotno mislijo, da lahko taki projekti v nedogled delujejo brez vsake finančne podpore. Zelo me zanima utemeljitev njihove ne podpore."

Da splet lahko razbremeni zdravstvo, kaže tudi primer Bolnišnice Golnik , ki je pred več kot letom dni uvedla možnost spletnega naročanja na specialistični pregled. Aplikacija, ki jo je zanjo pripravila agencija Sonce.net, se je izkazala za učinkovito, saj je za okoli desetino zmanjšala število bolnikov v ambulanti. Toliko ljudi ni več potrebovalo pregleda ali so bili po spletnem posvetu preusmerjeni k specialistu oziroma hospitalizirani.

Čeprav razumevanja in dogovora z državo, s čimer bi prostovoljno delo še bolj promovirali in izkoristili za javno dobro, niso dosegli, z vlaganji nadaljujejo. "Smo majhno podjetje. Brez napredka in prilagajanja uporabnikom, kar se v dobi informatike naglo spreminja, ne bomo dolgo obstajali, zato večji del svojega časa in sredstev vlagamo v razvoj in upamo, da bodo ustrezne institucije kmalu spoznale vrednost in priložnost in nam prišle naproti," pravi Primož Cimerman.

Lastnik portala, podjetje za računalniški inženiring SIIX, ves dobiček iz osnovne dejavnosti (delo z informacijskimi sistemi za stranke) nameni za tehnično delovanje, vzdrževanje in nadgradnjo projekta MON. Leta 2004 so ustanovili še Zavod med.over.net, ki vsebinsko delovanje sistema delno pokrije s sredstvi iz javnih razpisov za sofinanciranje programov s področja zdravja, z donacijami in članarinami, ki jih prostovoljno plačajo uporabniki kot izkaz podpore brezplačnim zdravstvenim nasvetom. SIIX ostaja prvi vir financiranja projekta, pravi Cimerman.

MON je prihodke ustvarjal iz oglaševanja, ponudbe tehničnih rešitev drugim pravnim osebam (zakup strani), najemanja forumov in podobno, a do lani jih ni bilo dovolj niti za pokritje tehničnega delovanja sistema, pojasnjujejo: "V tem trenutku so čedalje pomembnejša oblika financiranja tehničnega delovanja in razvoja prihodki iz oglaševanja. Trend oglaševanja se je obrnil v pozitivno smer lani poleti, ob nadgradnji in delni zamenjavi tehnične platforme ter spremembi grafične podobe sistema." Delno pa lahko porast prihodkov iz oglaševanja, dodajata sogovornika, pripišemo rastočim vlaganjem podjetij v ekonomično oglaševanje na internetu.

Projekt MON je lani ustvaril 290 tisoč evrov prometa, letos zaradi močnega porasta oglaševanja sto odstotkov več. "Vedeti pa moramo, da je polovica oglaševanja kompenzacij, plačanih prihodkov iz oglaševanja je torej okoli 100 tisoč evrov."

Izračunali so, da bi morali na leto zagotoviti od 400 do 500 tisoč evrov, torej več, kot znaša celoletni promet, če bi hoteli po uradnih cenikih plačati vse prostovoljce. Brez njih pa te javne dobrine, prihrankov in takega internetnega posla ni.