Prlekija je v minulih letih doživela naval predvsem angleških kupcev nepremičnin. Zdaj te zamenjujejo Avstrijci, Nemci, Nizozemci, Ljubljančani in Gorenjci. Cene nepremičnin so še vedno ugodne, še zdaleč pa niso več skoraj zastonj, kot je bilo pred štirimi leti.

"Mnogi tujci se dobesedno zaljubijo v severovzhodni del Slovenije, ki ga primerjajo tudi s Toskano. So pa nepremičnine na tem koncu kljub visokemu skoku cen v primerjavi s to italijansko pokrajino precej nizke," pravi Tomaž Poredoš, direktor nepremičninske agencije Nepremičnine SV.

"Angležev, ki bi kupovali slovenske nepremičnine, je (vedno) manj, vendar pa so tisti, ki se zanimajo, zelo resni kupci," pravi Tomaž Poredoš, direktor agencije Nepremičnine SV , ki dodaja, da se je stanje spremenilo praktično čez noč. Razlogov za to je več.

Prvi razlog za skromno povpraševanje otoških kupcev je nizka vrednost angleškega funta v primerjavi z evrom. Drugi razlog pa je rast cen starih kmetij, ki so se leta 2004 prodajale skoraj zastonj.

"Če je bilo še pred štirimi leti v Prlekiji in na Goričkem stare kmetije mogoče kupiti po manj kot tri tisoč evrov, je zdaj povprečna cena med 50 in 70 tisoč evri. In če k temu dodamo še stroške obnove, cene obnovljenih hiš niso več tako nizke, tudi v primerjavi s sosednjimi regijami, kot sta mariborska in celjska, ne.

Precej je Nemcev, Avstrijcev in tudi Nizozemcev

Na območje Ljutomera in Ormoža pa zdaj prihajajo drugi kupci iz Slovenije in tudi tujine. Angleže v zadnjem času zamenjujejo Nemci, Avstrij ci in Nizozemci. Ti ponavadi stara poslopja prenovijo, kasneje pa jih uporabljajo sami ali pa jih prodajo naprej. Prav cene obnovljenih kmetij so dvignile cene tudi propadajočim objektom, ki jih je še treba obnoviti.

Malo stanovanj

Drugače pa je v Prlekiji prometa s stanovanji razmeroma malo, prav tako je malo stanovanjskih novogradenj. Cene starih stanovanj so okoli 800 evrov za kvadratni meter, je pa po opažanju Tomaža Poredoša povpraševanje malo večje od ponudbe. Domačini se selijo v starejša stanovanja, veliko je tudi menjav generacij v stanovanjskih hišah.

Več je treba vlagati v promocijo

Kaj bo prinesla avtocesta, je po sogovornikovih besedah veliko vprašanje. Območje okoli Ljutomera in Ormoža je bilo in je še vedno kmetijsko naravnano, zato bodo morale lokalne oblasti po mnenju Tomaža Poredoša spremeniti prostorske akte za stanovanjsko, predvsem pa za poslovno gradnjo.

Poredoš je sicer optimističen in verjame, da lahko nova avtocesta tudi na to območje prinese napredek. "Prva znamenja so že vidna, saj se veliko mladih, ki so študirali v Ljubljani, vrača," pravi in dodaja, da bolj kot službe iščejo tržne možnosti in začenjajo ustanavljati lastna podjetja, ki opravljajo različne dejavnosti.

Napredek bo okrepil nepremičninski trg

Poredoš vidi prihodnost te regije v turizmu, vinogradništvu, kulinariki in podobnih butičnih oblikah ponudbe. Vendar pa bo treba ob tem poskrbeti za močno promocijo, ne le v tujini, ampak tudi doma. "Opažam, da teh krajev ne poznamo niti Slovenci. Z razvojem pa se bo tudi trg nepremičnin okrepil in stabiliziral."