Slaba četrtina podjetnikov plačuje študente pod zastavljeno minimalno urno postavko 3,50 evra, 27 odstotkov študentov, ki opravljajo honorarno delo, pa so plačani manj kot 3,50 evra na uro, kažejo rezultati analize študentskega dela pri nas. Dobra polovica podjetnikov, ki študente plačujejo pod 3,50 evra, bi se prilagodila zastavljeni minimalni urni postavki, ostali pa bi v primeru njenega dviga, začeli zmanjševati obseg zaposlenih študentov.

Če bi uzakonili minimalno urno postavko 3,50 evra, bi se obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka

Foto: Shutterstock

Če se podjetniki odločijo za skrajno racionalni ukrep, torej da si s spremembo števila zaposlenih študentov ne povzročajo spremembe (višanja ali nižanja) stroškov dela, se obseg zaposlenih študentov pri urni postavki 3,50 evra zmanjša za 1,8 odstotka. Vendar pa opravljena raziskava kaže, da bi se ob morebitni uzakonitvi minimalne urne postavke za študentsko delo 3,50 evra, obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka.

Razlog za tako velik razkorak med racionalnim - pričakovanim zmanjšanjem obsega zaposlovanja študentov in odgovorov podjetnikov, je moč pripisati načrtni neobjektivnosti anketirancev, saj bi »največjo ceno« morebitne uvedbe minimalne urne postavke »plačali« le delodajalci.

Študenti: Če bi nam plačali več, bi bolje študirali

Vprašani študenti trdijo, da bi zvišanje urne postavke študentskega dela pomenila boljšo kvaliteto študija, saj bi tako lahko več časa namenili študiju. Omenjena analiza študentskega dela pri nas je namreč pokazala, da obstoječa regulacija resnično povzroča visoke družbene in osebne oportunitetne stroške. Študentsko delo predstavlja študentom vir prihodkov, vir izkušenj, znanj in osebne integracije v trg dela, po drugi strani pa ustvarja takojšne in odložene stroške.

Foto: Irena Herak

40 odstotkom 'delujočih študentov', se študij zaradi dela podaljša

Rezultati ankete so še pokazali, da dvema petinama študentov, ki delajo preko napotnice, delo povzroča podaljševanje dobe študija in vpliva na njegovo slabšo kakovost. Posledično se ti študentje kasneje vključujejo na trg dela, kasneje začnejo plačevati davke in hkrati na delovno mesto ne prinesejo optimiziranega strokovnega znanja.

Več kot polovica delodajalcev se strinja, da bi študentsko delo lahko opravljali brezposelni v isti starostni skupini

Dobra polovica podjetnikov trdi, da za opravljanje študentskega dela študenti ne potrebujejo fakultetne izobrazbe. Strinjajo se, da bi ta obseg dela lahko opravljali brezposelni v isti starostni kategoriji (od 18 do 25 let), z zaključeno srednješolsko izobrazbo. Ta sprememba obsega študentskega dela v »navadno delo«, bi predstavljala prepolovitev stopnje brezposelnosti mladih v omenjeni starostni skupini. Obenem bi z zaposlitvijo polovice študentov, ki opravljajo honorarno delo, znižali stopnje brezposelnosti za 0,88 odstotne točke. Pri tem bi na novo zaposleni dobivali za plačilo povprečno bruto plačo. Morebitna ukinitev študentskega dela pa bi lahko popolnoma izničila brezposelnost mladih.

Opomba: Raziskava je bila narejena za namene priprave diplomskega dela avtorja prispevka z naslovom Analiza oportunitetnih stroškov študentskega dela v Republiki Sloveniji, na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. To je bilo ocenjeno z odliko, v raziskavo pa je bilo vključeno 480 študentov in 96 podjetnikov, ki skupno zaposlujejo 1.061 študentov. Zbiranje podatkov je potekalo med 12. 9. in 19. 9. 2007, torej v izpitnem obdobju.