Lana Dakić vsi članki avtorja

5.12.07 16:01

Vršilec dolžnosti odgovornega urednika revije MAG , ki je v lasti Dela , Silvester Šurla, je danes poslal javno odgovor na včerajšnje javno pismo, ki sta ga poslala predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem in njen podpredsednik Stojan Zdolšek. V pismu sta se odzvala na ponedeljkovo televizijsko oddajo Vroči stol, ki jo je predvajala RTV Slovenija . V oddaji ju je namreč Šurla obtožil grobega vpliva na uredniško politiko Maga s strani lastnikov, kar pa Starina Kosmova in Zdolšek odločno zavračata. Šurla pa ob tem poudarja: "Trdno stojim za izrečenim in zapisanim in sem kadarkoli o tem pripravljen pričati pred organi pregona ali na sodišču."

Vršilec dolžnosti odgovornega urednika revije Mag Silvester Šurla (desno) odgovarja predsednici in podpredsedniku nadzornega sveta Dela Andrijani Starina Kosem (levo) in Stojanu Zdolšku (na sredi)

Pismo objavljamo v celoti:

Odgovor na javno pismo Andrijane Starina Kosem in Stojana Zdolška

Za vse navedbe, ki sem jih izrekel v oddaji Vroči stol, obstajajo dokazi, oba pogovora, ki sta ju predsednica in podpredsednik nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek konec oktobra in v začetku novembra opravila z mano, sta ustrezno dokumentirana, verodostojnost mojih izjav lahko potrdijo priče, obstajajo pa še drugi dokazi. Trdno stojim za izrečenim in zapisanim in sem kadarkoli o tem pripravljen pričati pred organi pregona ali na sodišču. V nadaljevanju bi rad argumentirano pojasnil nekatere pritiske obeh nadzornikov, ki sem jih navedel v televizijski oddaji, potem pa sta jih nadzornika v javnem pismu, ki je polno sprenevedanja, neresnic in podtikanj, v celoti zanikala, češ da gre za neresnice in nedopustno zavajanje.

Navedba, da sem se septembra sam napovedal pri predsednici nadzornega sveta s pojasnilom, da pišem članek o konkurenci, je popolnoma neresnična. Kaj pa bi lahko neko uslužbenko v Pivovarni Union sploh vprašal glede teme o konkurenci, saj Starina Kosmova na tem področju ni prav nobena strokovna avtoriteta?! Prav tako je neresnična navedba, da v tej zadevi nisem bil deležen nobenih vprašanj in preverjanj, še manj kakršnihkoli pritiskov. Predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem je konec septembra zahtevala, da za Mag napišem članek o tem, kako Pivovarna Laško ne zlorablja monopola na slovenskem trgu pijač. Tej zahtevi, ki sem jo čutil kot pritisk, nisem podlegel, zato članek, kot priznavata nadzornika, pozneje ni bil objavljen. Na uredništvo mi je Starina Kosmova 26. septembra prek tedanjega predsednika uprave Dela Danila Slivnika dostavila dokumente, ki sem jih pokazal v oddaji Vroči stol. Ni šlo za študijo mag. Veljka Boleta, kot trdita nadzornika, pač pa za dve povsem nasprotujoči si recenziji Boletove Ekonometrične analize koncentracije na trgu pijač iz leta 2003. Prvo so izdelali trije slovenski ekonomisti: Mićo Mrkaić, Igor Masten in Sašo Polanec, drugo pa ameriški profesor Jerry A. Hausman. Slovenski ekonomisti so Boletovo študijo raztrgali, Hausman pa jo je hvalil. Ob dostavi recenzij, ki sta bili 25. septembra poslani iz Pivovarne Laško v Pivovarno Union, in sicer za g. Zdolška in go. Starina Kosem, mi je bilo sporočeno, da naj, če mi karkoli ne bo jasno, pokličem Starina Kosmovo v Pivovarno Union.

Moj prihod v Pivovarno Union 2. oktobra ob 15.30, in ne septembra, kot pišeta nadzornika, je vpisan v knjigo obiskovalcev pri vratarju. V enournem pogovoru mi je Starina Kosmova med drugim navrgla, da bi moral v članku opozoriti na vlogo treh slovenskih ekonomistov: Mrkaića, Mastena in Polanca, ki naj bi jih po njenem podkupil Interbrew, da so sesuli Boletovo analizo, zato bi jih moral v članku prikazati kot neverodostojne. Močno so ji šle v nos tudi kolumne Igorja Mastena o tem, da Pivovarna Laško na slovenskem trgu zlorablja svoj monopolni položaj. V članek bi zato moral vplesti vsebino dvostranskega besedila, ki mi ga je stiskala s svojega prenosnika, z naslovom Teptanje konkurence in konkurenčnost. Ta tekst naj bi za Pivovarno Laško kot odgovor na Mastenovo kolumno z naslovom Po Plahutniku plahutnik, ki je izšla v Poslovnem Dnevniku 25. septembra, napisal prej omenjeni ekonomist Veljko Bole. Če mi še po tem kaj ne bo jasno, mi je svetovala, naj pokličem Jureta Struca, tiskovnega predstavnika Pivovarne Laško. Nazadnje pa je še dejala, da pri Slivniku poskuša urediti vprašanje mojega statusa. Tega si nisem mogel razlagati drugače, kot da mi je posredno dala vedeti, da me bo, če bom napisal članek, podprla pri imenovanju na funkcijo odgovornega urednika. Tri tedne pozneje je bil spremenjen statut Dela, pri čemer je bila pristojnost za imenovanje odgovornih urednikov prenesena z uprave na nadzorni svet. Ker želenega članka nisem napisal, očitno tudi za Starina Kosmovo nisem bil več »najboljša kadrovska rešitev«.

Ko sem v dneh po prihodku iz Pivovarne Union prebiral časopisno dokumentacijo o tej temi, sem prišel do spoznanja, da me nadzornica poskuša grdo zlorabiti. Konec septembra je namreč odstopil direktor vladnega urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, kar je vodstvo Pivovarne Laško (to si želi, kot mi je na sestanku v Pivovarni Union potrdila Starina Kosmova, prevzeti Mercator in nato izpeljati menedžerski odkup celotne skupine Pivovarna Laško) očitno močno vznemirilo. V Delu je tako 25. septembra na tretji strani izšel pomenljiv članek z naslovom »Zdolšek: Če trgovskega kartela ni, ga varuh Plahutnik ni mogel najti«, ki ga je podpisala novinarka Silva Čeh in v katerem kot edini sogovornik nastopa podpredsednik nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek, ki na vse pretege hvali odstopljenega direktorja. »Plahutnik je eden največjih strokovnjakov varstva konkurence v Sloveniji. Ima tudi velik ugled v Evropi in pri pristojnih organih v Bruslju. Deloval je izključno na strokovni podlagi. Očitki, da njegov urad ni bil učinkovit, prihajajo od nekaterih ekonomističnih mudžahidov, ki so predvsem pop zvezde rumenega finančnega tiska... Plahutnik ni kričač, ki bi skliceval tiskovne konference in se hvalil ter govoril, kako je vse skorumpirano. Je pravi evropski tip visokega uradnika, uglajen, strokovno korekten in nikoli nesramen.« Podoben članek bi moral očitno iziti tudi v Magu, vendar nikoli ni ugledal luči sveta. Tri dni po sestanku v Pivovarni Union, v petek, 5. oktobra, ob 20.02 je zazvonil moj mobilnik, vendar klica Starina Kosmove nisem sprejel, ker sem se zbal, da utegne preverjati, kako napreduje pisanje članka.

V torek, 23. oktobra, dan po tistem, ko je Danilo Slivnik odstopil s položaja predsednika uprave Dela, sta nadzornika z mano opravila prvi pogovor in mi med drugim očitala objavljeni intervju s predsednico LDS Katarino Kresal. Zdolšek je dejal, da so intervju z njo v Delu preprečili, v Magu pa jim je to ušlo, medtem ko je Starina Kosmova ob tem pripomnila, da se ji včasih zdi, kot bi bil Mag glasilo LDS. Njune pripombe sem zavrnil kot absurdne, sicer pa nadzorni svet nima nobenih uredniških pristojnosti, da bi njegovi člani odločali o tem, s kom smemo objaviti intervju in s kom ne. Ali pa o tem, s kom bomo pripravili intervju, kar se je zgodilo na drugem pogovoru, ko je odvetnik Zdolšek zahteval, da ga pripravimo z njegovim klientom - izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom. Obema nadzornikoma je šel v nos objavljeni intervju s koprskim županom Borisom Popovičem, predvsem zato, ker je v njem napadel Klokočovnika. Očitala sta mi, da naj bi bili na Magu del nekakšne Popovičeve mafije, kar naj bi potrjevalo tudi trideset po Zdolškovem mnenju nesramnih vprašanj, ki jih je naša novinarka Brigite Ferlič Žgajnar dan pred tem, 7. novembra, poslala županu Izole. V njune zahteve nisem privolil, prav tako sem kot absurdne zavrnil vse obtožbe. O teh pritiskih sem takoj po sestanku obvestil novinarko, naslednji dan pa sem z vsebino pogovora z nadzornikoma, ki je ustrezno dokumentiran, seznanil še druge Magove novinarje, ki so o tem pripravljeni pričati.

Odločno zavračam podtikanje obeh nadzornikov, da sem se pritiskov 'spomnil' šele po tistem, ko sem ugotovil, da bo objavljen javni razpis za odgovornega urednika. V torek, 20. novembra, dan po izglasovani zaupnici vladi, ko je premier Janez Janša med govorom v državnem zboru omenil, da se izvajajo pritiski na Mag, me je v svojo pisarno poklical predsednik Delove uprave Peter Puhan, mi pomolil pod nos s flomastrom označen del Janševega odgovora in zahteval, da napišem demanti, kar sem seveda odklonil. Naslednje jutro mi je Puhan poslal e-sporočilo in mi postavil ultimat, da odgovorim na preprosto vprašanje, ali je kdo od uprave, nadzornega sveta ali predstavnikov lastnika nad mano izvajal pritiske. Moj odgovor je pričakoval do 16. ure. Pet minut prej sem mu ga poslal, v njem pa sem med drugim navedel, da sta se nadzornika na obeh pogovorih, opravljenih z mano, poskušala vmešavati v uredniško politiko Maga, ki je zapisana v njegovi programski zasnovi, in da sem njune zahteve glede posameznih vsebin Maga čutil kot grob pritisk na avtonomnost in neodvisnost uredništva. Odgovor Puhanu sem poslal v vednost tudi predsednici nadzornega sveta Dela in predsedniku uprave Pivovarne Laško. Pritiskov sem se torej 'spomnil' že teden dni pred sejo nadzornega sveta, na kateri so sprejeli sklep o objavi javnega razpisa za odgovornega urednika Maga. Zanimivo, da si nadzornika nekaj mesecev pred tem nista prizadevala, da bi javni razpis objavili tudi za urednika Dela. Kljub temu me javni razpis za urednika Maga ne moti in se bom nanj prijavil. Občutno povečevanje prodane naklade Maga v zadnjih štirih mesecih, ko funkcijo opravljam kot vršilec dolžnosti, kaže, da sem sposoben opravljati funkcijo odgovornega urednika.

Na koncu pa samo še to. Mag je že vse od ustanovitve leta 1995 odprt, profesionalen in neodvisen od posameznih političnih in kapitalskih centrov moči. Vsakršen dvom o tem je lahko le zlonameren. Še posebno če to trdi predsednica nadzornega sveta, ki je menda še vedno članica SDS in je pred prihodom v Delo opravljala politično funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo. Magovi novinarji smo kot profesionalci pri svojem delu zavezani izključno javnosti. Nadzornika nimata nobenega novinarskega znanja, izkušenj v medijih ali pristojnosti, da bi nas lahko podučevala o profesionalnem novinarstvu. Njuna navedba, da so izrečene obtožbe del širšega načrta v totalni vojni med Janezom Janšo in Pivovarno Laško, ni nič drugega kot še ena diskreditacija mene osebno, kakršna se lahko porodi samo v glavah tistih, ki za vsakim vogalom vidijo teorijo zarote. To ni vojna proti Pivovarni Laško, ampak boj za svobodo tiska in novinarsko avtonomijo. Sploh pa je izraz totalna vojna za sodoben pogled na medije povsem nesprejemljiv, saj bi to pomenil totalno instrumentalizacijo Delovih edicij.

Vedenje obeh nadzornikov, ki vse bolj spominja na lomastenje slona v trgovini s porcelanom, kaže, da funkciji predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela nista kos. Zaradi pritiskov, ki sta jih izvajala nad mano, ju še enkrat javno pozivam, da nemudoma odstopita s funkcij oziroma da ju, če tega nista zmožna storiti sama, razreši vodstvo Pivovarne Laško.

Silvester Šurla, v. d. odgovornega urednika tednika Mag