Samo Lubej vsi članki avtorja

20.11.07 10:05

Tokrat se podajamo na spremljavo zgodbo ene same delnice. Predvsem zato, ker je potreba po neodvisnem mnenju v okolju izjemno močna in ker je to tudi prvi tovrstni poskus v Sloveniji. Ne bomo ponavljali vseh operativnih podatkov, ki se vežejo na prodajo NKBM . Na tem mestu želimo zgolj strnjeno predstaviti argumente za in proti nakupu delnic in nakazati možen scenarij, kako bi se lahko privatizacija razvijala naprej.

Argumenti za:

1. V primeru, da se bo država držala obljubljenega scenarija, bomo po 6 do 10 mesecih doživeli še en krog javne prodaje delnic, in sicer še dobrih 24%, kar bi pomenilo, da bo država skupaj z obema paradržavnima skladoma svoj delež znižala pod 50%. S tem postane NKBM zanimiva za (tujega) strateškega partnerja, recimo raje realno, prevzemnika. Da se država nerada odpove večini, smo lepo videli na primeru NLB . Pa vendar, kaj se dogaja ob prevzemih, da so takrat cene pogosto povsem izven drugače veljavnih ekonomskih kriterijev, v Sloveniji že dobro poznamo. Ob že testirani ideji in možnosti za prevzem NKBM, so se pocedile sline že mnogim tujim bankam, prav gotovo so še vedno v preži. To bi bila idealna priložnost za hitro pridobitev tržnega deleža v Sloveniji, zato tudi spopad več potencialnih prevzemnikov ne bi presenetil.
2. Pod predpostavko možnosti prevzema večinskega lastništva postane NKBM izjemno zanimiva predvsem zaradi izjemno dobro razpredene mreže poslovalnic (NKBM, PBS , ZM ). Naj zgolj opomnim, da spada tudi Slovenski trg finančnih produktov med nasičene in zelo konkurenčne, po tem je že zelo podoben evropskemu. V taki situaciji se jedro problema uspešnosti prenese iz ponudbene strani na prodajno, kjer seveda lastna mreža odigra odločilno vlogo.

Argumenti proti:

1. Foto: Aleš Beno

   Eno ključnih neodgovorjenih vprašanj, ki so še vedno odprta in bodo ostala odprta do konca vplačilnega obdobja je, koliko delnic bomo lahko dejansko kupili in po kakšni ceni. Če je cenovno okno recimo relativno ozko, je zato število delnic, ki jih bomo dejansko lahko kupili kot mali vlagatelji povsem nejasno in vzbuja največ dilem v tem trenutku. Ob izjemnem odzivu na ponujeno nakupno možnost bi to lahko pomenilo, da bi nekdo, ki bi angažiral 50.000 EUR za mesec dni, v končni fazi dobil recimo 10 delnic vrednih 270 EUR ali še manj. Preostala sredstva bi dobil vrnjena brez vsakega obrestovanja seveda, kar ob 5% inflaciji v državi ni ravno navdušujoče.

2. Cena delnice bo od 20,5 do 27 EUR, verjetno bliže zgornji meji. To pomeni faktor 1,72 do 2,26 glede na knjigovodsko vrednost delnice. V Zahodni Evropi imajo banke trenutno ta faktor nekje okoli 1,7. Je pa res tudi, da je ta trenutek bančni sektor v nemilosti zaradi težav povezanih s kreditno - nepremičninsko krizo.
3. Kreditno - nepremičninska kriza v svetu se zaostruje in zelo verjetno še ni pokazala vseh svojih razsežnosti, čeprav bančniki in finančniki želijo njen pomen minimalizirati. V takih razmerah bi znal biti tudi interes strateških partnerjev za prevzemne aktivnosti okoli NKBM manjši, saj bodo bili boj na drugi, morda pomembnejši fronti.
4. Problem likvidnih sredstev za nakup se kaže tudi v tem, da so že v prejšnjem tednu nekateri investitorji tudi na Ljubljanski borzi unovčevali naložbe in pripravljali gotovino. V tem tednu lahko pričakujemo podobno dogajanje. To potrjujejo tudi danes precej zasedene linije faksov na DZU-jih (za sprejem pristopnih in izstopnih naročil). To tudi kaže na dejstvo, da slovenski investitor deluje na način prerazporejanja in ne na način, da bi imel nekaj sredstev na rezervi za naložbeno priložnost.

Komentar

Foto: Irena Herak

Kaj storiti?

Če ste prebrali zgornji tekst je jasno, da ne gre za čisto naložbeno priložnost, ampak bolj za špekulacijo, pri kateri se bo moralo ugodno izteči precej predpostavk, da bomo lahko vlagatelji prišli do želenega cilja - dobička. Ker gre torej za precej tvegan podvig, bi pričakoval, da se racionalni mali vlagatelji ne bodo zagnali v nakup delnic NKBM z več kot 3 do 5 % svojega za naložbe namenjenega premoženja. Delnice bodo na borzi že decembra in morda se jih bo že takrat dalo unovčiti z dobičkom, ali pa tudi ne. Bolj verjetno bomo potem budno spremljali, kaj se bo dogajalo in (po)čakali na drugi krog privatizacije. Predvsem bomo čakali in upali na situacijo, ko bo moral (če bo do tega prišlo) novi večinski lastnik najaviti prevzemno ponudbo. Takrat bomo budno spremljali situacijo, malo taktizirali, če se bo pojavila še druga ponudba, potem pa sprejeli boljšo od ponujenih opcij.

Objavljeno na www.financnicenter.si