Facebook
Twitter
Komisija o novih receptih za poročanje v 2007
Novosti v tveganjih, več o politikah pri družbeni odgovornosti, o denarnih tokovih, kazalnikih, davčnem položaju in pokojninskih načrtih
OGLAS
Marko Bošnjak, Banka Sparkasse : "V letošnjih poročilih je mogoče zaslediti dobro razčlenjena poglavja o upravljanju tveganj, pri tistih družbah, ki se s tem tudi dejansko ukvarjajo. To je nekaj podjetij, ki kotirajo tudi na borzi in se pomena dobrega upravljanja tveganj zavedajo, saj se kompleksnost poslovanja nenehno povečuje. Pri teh podjetjih je zaslediti kvalitativne ocene ogroženosti družb od posameznih glavnih tveganj, predstavitev internih metodologij ocenjevanja tveganj ter ukrepov za obvladovanje glavnih tveganj, prav tako pa so dobro predstavljeni organi, ki se s tveganji tudi ukvarjajo. Dobrodošla je tudi ocena poslovodstva o ranljivosti zaradi posameznih tveganj. Druga velika skupina podjetij v glavnem navaja nekatera tveganja, predvsem finančna, in povzema teorijo s tega področja, premalo pa je opisov modelov in notranjih ukrepov obvladovanja glavnih tveganj. Pri tretji skupini podjetij področja upravljanja tveganj niso posebej razdelana in običajno ni zaslediti informacije o obvladovanju tveganj. Vsekakor je na tem mestu treba omeniti že sprejeti MSRP 7, ki zahteva podrobnejša razkritja in kvalitativna ter kvantitativna ovrednotenja predvsem finančnih tveganj ter načinov obvladovanja teh tveganj z vplivom na rezultat poslovanja družbe. MSRP 7 bo treba uporabiti v letnih poročilih za leto 2007. Na področju poročil uprav in nadzornih svetov je prav tako razviden napredek, saj so dobra poročila uprav odsev uravnotežene celote preteklega poslovanja s ključnimi kazalniki poslovanja, povzetek glavnih investicij in projektov v preteklem letu ter pogled v prihodnost z navedbo glavnih ciljev in načrtov. Dobro poročilo uprave vedno omenja tudi tri glavne deležnike v podjetju - lastnike, kupce in zaposlene. Razviden je določen napredek pri poročilih nadzornega sveta, saj poleg obveznih zakonskih vsebin nekatera že vsebujejo tako imenovano osebno noto, kjer je ocenjeno delo uprave in družbe kot celote ter tudi uresničitev zastavljene strategije. Poglavja o upravljanju družb so klasično predstavljena in zajemajo v glavnem navedbo organov upravljanja z njihovimi člani. V boljših poročilih je predstavljeno tudi delovanje glavnih organov upravljanja v minulem letu z njihovimi odgovornostmi. Vsekakor je na tem področju še prostor za izboljšave."
"Letnega poročila ni brez analize poslovanja, ki je osrednji del poslovnega poročila, so pa prijemi lahko različni. Letos je širok kakovostni vrh letnih poročil na področju analize poslovanja. Ta praviloma zajema analizo posameznih procesov, poslovnih funkcij in tudi dejavnosti. Analiza poslovanja da družbi prave informacije o preteklem poslovanju, primerjavo z načrti in vzroke za odstopanja. Nekatera letna poročila premalo ali sploh ne vzpostavijo povezave odstopanj od načrtov pri poslovnih funkcijah ali posameznih programih na rezultate poslovanja. Pri analizi poslovanja priporočam, da se izpostavijo najpomembnejši poudarki, glavne misli, ki povzamejo bistvo ugotovitev. Dobra analiza je predstavljena tudi z učinkovitimi preglednicami in grafi, ne pa z obsežnimi teksti; letos niso vsa poročila izpolnila teh zahtev. Pojasnila v analizi poslovanja morajo ustrezati podatkom v računovodskih izkazih. Ugotovitev letošnjega ocenjevanja je tudi, da letna poročila praviloma vsebujejo analizo makroekonomskih razmer, ni pa pri vseh izražen in prikazan vpliv teh na poslovanje in rezultate družbe. Vizija in strateške usmeritve so pomembni za potencialne vlagatelje in so izzivi, za katere si prizadeva gospodarska družba ali poslovna skupina. Zato so sestavni del vsakega letnega poročila, ki kaže, koliko je bila družba v tem letu uspešna na tej poti. Letno poročilo predstavi tudi načrte za konkretno leto in njihovo uresničevanje. Malokatero letno poročilo nima teh vsebin in večinoma so prikazane sistematično, le v nekaterih manj izrazito in v različnih delih letnega poročila."
Sergeja Slapničar, Ekonomska fakulteta : "Čeprav so se podjetja sama prijavila na natečaj za najboljše letno poročilo, v povprečju na področju poročanja o družbeni odgovornosti niso posebej domiselna. To pa ne velja za najboljše. Vsekakor poročanje o družbeni odgovornosti ni le poročanje o samoumevnem, kot je denimo o izobrazbeni sestavi zaposlenih, o izpolnjevanju okoljskih predpisov, ampak je posebej vložen trud v preseganje minimalnega z določenim namenom. Pri zadnjem gre za razkritja, kakšna je politika podjetja, ki povečuje pripadnost zaposlenih, motiviranost, njihov razvoj, zadovoljstvo in podobno. Še korak naprej, ki se že kristalizira v mednarodni praksi, je razkritje, kakšno politiko ima podjetje do izobraževanja starejših generacij, do zaposlovanja družbeno obrobnih skupin (dve izmed priporočil EU s področja družbene odgovornosti) in podobno. Na okoljskem področju družbena odgovornost korak naprej od minimalnega pomeni, da podjetje skrbno izbira tudi okoljsko odgovorne dobavitelje, pa čeprav so denimo iz Azije (saj je prav ekstrakcija surovin v tretjem svetu lahko veliko večji okoljski problem, kot je predelava v državi relativno strogih predpisov), da analizira okoljski vpliv svojih proizvodov do konca življenjskega cikla, torej tudi po tistem, ko proizvod zapusti podjetje. Poročanje kupcem pomeni biti jasen na primer glede varnosti proizvodov, zadovoljstva kupcev in napredka pri tem. Tega v slovenskih letnih poročilih ni najti. Zdi se, da se slovenska podjetja veliko ukvarjajo z dobrodelnimi dejavnostmi, a še najpogosteje je veliko naštetega, zneske sponzorstev in donacij pa je opredelila manj kot tretjina podjetij. Zakonitost, ki sem jo opazila, je, da so naša poslovno odlična podjetja, (večinoma tista iz prve borzne kotacije in še nekatera druga) najboljša na vseh področjih poročanja, med drugim tudi na področju družbene odgovornosti. Zaposlujejo resnične strokovnjake, ki iz leta v leto naredijo odlična poročila. Odličnost na vseh področjih poslovanja je tisto, za kar bi si morala podjetja prizadevati, in potem se najde tudi prostor za družbeno odgovornost in poročanje o njej."
Mateja Vrankar, BDO Eos Revizija : "Računovodska poročila vsako leto vsebujejo več razkritij in zlasti pri družbah, ki kotirajo na javnem trgu, je opazno, da poskušajo zadostiti vsem zahtevam računovodskih standardov glede obveznih razkritij. Žal gre pogosto še vedno bolj za formalno razkrivanje, vsebina oziroma informacijska vrednost razkritij pa bi bila lahko boljša. Tako nekateri zelo podrobno opisujejo manj pomembne zneske, medtem ko o velikih postavkah ni pojasnil. Preredki so kratki in jedrnati komentarji vzrokov za povečanje ali zmanjšanje posameznih postavk računovodskih izkazov. Več pojasnil bi bilo potrebnih tudi glede denarnih tokov in kaj posamezni kazalniki povedo o uspešnosti poslovanja konkretne družbe. Nekatere družbe, ki poročajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), uporabljajo razčlenitev računovodskih izkazov, kot jo predpisujejo slovenski računovodski standardi (SRS), kar je lahko, predvsem pri izkazu denarnih tokov, delno v nasprotju z zahtevami MSRP, predvsem pa lahko deluje nenavadno za tuje uporabnike."
V letnih poročilih sem pogrešala večjo povezavo računovodskega poročila s poslovnim poročilom, in sicer tako z vsebinskega kot s komunikacijskega vidika. V analizi poslovanja bi bilo priporočljivo pojasniti najpomembnejša področja iz računovodskih izkazov, kot so prihodki in stroški, ter druga področja iz izkazov, kot spremembe in trendi na področju zalog, terjatev, plačil in vplive na denarni tok danes in jutri. V analizi poslovanja bi bilo treba pojasniti vplive odloženih davkov, pričakovanega davčnega položaja in pokojninskih načrtov na prihodnje poslovanje. S komunikacijskega vidika pa bi bilo priporočljivo narediti poudarke v računovodskih izkazih, da izpostavimo ključna področja, in sklicevanje pri tistih postavkah iz izkazov, o katerih poročamo na določenih straneh poslovnega dela letnega poročila. Eno od kritičnih področij je tudi segmentno poročanje, saj je dobro razumevanje poslovanja po segmentih odločilnega pomena za prepoznavanje, ali so posamezni trgi oziroma področja dejavnosti produktivni in imajo dodano vrednost ali ne. Seveda je pomembna doslednost pri segmentnem poročanju v računovodskih izkazih in v poslovnem poročilu. Segmentno poročanje prevladuje pri prihodkih, delnih poslovnih izidih in sredstvih, manj pa pri opredmetenih osnovnih sredstvih in denarnem toku. Redki so predstavili računovodske izkaze v evrih."
"Pri ocenjevanju komunikacijskega vidika letnih poročil 2006 smo se naslanjali predvsem na štiri vodila, na njihovo konceptualno, vsebinsko in vizualno prepletanje in končno izpeljavo:
Prijavljena letna poročila so bila zelo različne kakovosti: od skrbnih, zelo ambicioznih, obsežnih, včasih tudi produkcijsko zelo dragih izdelkov do povsem suhoparnih, formalističnih, le tipkarsko obdelanih in komajda spetih številčnih poročil. V splošnem lahko sklenem, da se večina podjetji vse bolj zaveda vloge in pomena dobrega letnega poročila in vidi se, da je pripravljena vanj vložiti mnogo dela, časa, energije in tudi sredstev. Pa vendar so rešitve prepogosto vidno prepuščene na eni strani tistim, ki pripravljajo posamezne tekste in številčna poročila, po drugi strani pa drugim, ki vse skupaj naknadno oblikujejo in pogosto le skozi dizajn in fotografijo iščejo ali skušajo povedati neko zgodbo. Kot da med njimi ni dialoga. Zato kljub pogosto zelo korektnim dizajnom praviloma večini poročil manjka jasen predhoden komunikacijski koncept, ki bi prejemnika vpletel ne le v številke, ampak v neko celovito in zaokroženo zgodbo podjetja. Torej preveč poigravanja z oblikovalskimi formami, bogatimi papirji, na silo inovativnimi intervencijami in premalo premišljene, sveže izražene in zaokrožene sporočilnosti o resničnostnih vrednotah, vizijah, ugotovitvah podjetja. Pač po nepotrebnem zamujene priložnosti. S kar nekaj zelo častnimi izjemami, seveda."
|
Dobro
Tiskaj
Shrani
Pošlji
Facebook
Twitter
Napaka
