Slovenska tiskovna agencija vsi članki avtorja

31.10.07 07:13

Danes je svetovni dan varčevanja. Obeležujemo ga vse od leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja želeli posameznike in gospodarske družbe opozoriti na pomembnost varčevanja.

Prebivalci Slovenije še vedno veljamo za varčne, čeprav se varčevalne navade z vse več možnostmi varčevanj in različnimi pričakovanji vse bolj spreminjajo. Kljub temu ima danes povprečno slovensko gospodinjstvo približno dve tretjini prihrankov v klasičnih bančnih vlogah. Večina se tako še vedno ne odloča za alternativne oblike varčevanja.

Varčevanje v bankah se še krepi

Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se varčevanje prebivalstva v bankah še naprej krepi. Prihranki so v prvih osmih mesecih letos dosegli 6,5-odstotno rast, kar je 3,5 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Kot navaja Umar v zadnji številki Ekonomskega ogledala, imajo pomemben prispevek k rasti vloge na odpoklic in kratkoročni depoziti.

Celotni neto tokovi so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 748,7 milijona evrov, kar je 1,3-krat več kot v enakem obdobju lani. Razlog za višje stopnje rasti bi lahko po navedbah Umarja iskali v višji rasti neto plač in v postopnem dvigovanju pasivnih obrestnih mer.

Obrestne mere so se višale tudi zaradi večje konkurence

Višja rast neto plač je značilna za skupine z večjo nagnjenostjo k varčevanju in je posledica nižje progresije v novi dohodninski zakonodaji. Dvigovanje obrestnih mer je bilo najprej posledica dvigovanja ključne obrestne mere Evropske centralne banke. Kasneje bi bilo lahko razlog za dvigovanje domačih pasivnih obrestnih mer tudi zaostrovanje razmer na medbančnih trgih. Tako so se banke za financiranje kreditne aktivnosti znova začele vračati k varčevalcem.

Kot še opažajo na Umarju, so se v drugi polovici letošnjega leta nekoliko močneje začele krepiti rasti dolgoročnega varčevanja.