Forex tudi na World TopInvestor Z več kot 120. valutnimi križi se bo trgovalo tudi v okviru novega borznega tekmovanja World TopInvestor. Tekmovalci po celem svetu bodo trgovali z lastnimi sredstvi, najboljše pa čakajo bogate nagrade. Več o tekmovanju Poleg valutnih križev imajo tekmovalci za trgovanje na voljo še: - delnice z 22. svetovnih borz, - več kot 200 standardiziranih terminskih pogodb (futures), - več tisoč pogodb za razliko (CFD) s 120 svetovnih borz.

Mednarodni denarni sistem je skozi zgodovino prehajal skozi različna obdobja, kar je spreminjalo tudi podobo valutnega trga. Valutni trg, kot ga poznamo danes, se je pričel razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Na začetku je bilo zlato

Prvi celovit mednarodni denarni sistem se je oblikoval po letu 1870, saj so takrat zaradi političnih in ekonomskih razlogov vse pomembnejše države prešle na sistem zlatega standarda. Osnovni pravili takega sistema so, da država določi vrednost svoje valute, izražene v zlatu ter zagotavlja menjavo valute za zlato po tem tečaju in da je omogočen prost uvoz in izvoz zlata. Tečaj med valutami je tako bil fiksen. Sistem je deloval relativno uspešno do začetka 1. svetovne vojne, ko je bila mednarodna trgovina za nekaj let ohromljena.

Med obema vojnama se države klub več poskusom niso uspele vrniti na delujočo različico zlatega standarda, zato je bilo to obdobje zaznamovano z nestabilnostjo. Po koncu 2. svetovne vojne se mednarodna skupnost ni želela vrniti v to stanje, zato so se začeli dogovori o prihodnjem stanju mednarodnega sistema. Takrat so imele ZDA veliko ekonomsko in politično veljavo, v lasti pa so imeli tudi 70 % svetovnih zalog zlata. Na konferenci v ameriškem mestu Bretton-Woods je bil tako oblikovan dogovor o sistemu dolarskega standarda. ZDA so se obvezale, da bodo dolarje zamenjevale za zlato, ostale države pa so svojo valuto izrazile v dolarjih, kar pomeni, da so bili tečaji praktično fiksni. Sistem je dokaj dobro deloval do začetka šestdesetih, potem pa so se začeli vse bolj kazati njegove pomankljivosti, kot so pomanjkanje mednarodne likvidnosti in neustreznost mehanizma plačilnobilančnega prilagajanja. Problematičen je bil predvsem primankljaj ZDA, ki je z gospodarskim razvojem drugih držav, predvsem Nemčije in Japonske, preveč narasel.

Uravnavana fleksibilnost recept za uspeh

Leta 1973 se je dokončno končalo obdobje dolarskega standarda, nadomestilo pa ga je obdobje bolj ali manj uravnavanih drsečih tečajev. Osnovna značilnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema so drseči tečaji največjih valutnih parov, vendar pa se države na politični ravni redno sestajajo in koordinirajo glede vrednosti tečajev.

Kljub temu so tečaji lahko precej volatilni, sploh v primerjavi z delniškim trgom, kar je osnovni pogoj za razvoj špekulativnega trgovanja. Ta pojem označuje trgovanje z valutami, katerega glavni namen je ustvarjanje dobičkov in ne poslovanje v tujih valutah.

Kaj vpliva na oblikovanje tečajev

Valutni trg je danes največji finančni trg na svetu, saj je na njem v povprečju opravljeno tristokrat več prometa kot na ameriškem delniškem trgu. Poročilo baselske Banke za mednarodne poravnave za leto 2004 ocenjuje, da so 33 odstotkov prometa na valutnem trgu predstavljali promptni posli, torej kjer gre za poravnavo v največ dveh dneh. Ostalo so posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, med njimi pa prevladujejo zamenjave (ang. Forex swaps).

Ker centralne banke držav le redko intervenirajo na finančnih trgih z namenom vplivanja na tečaj, so ti pretežno določeni s ponudbo in povpraševanjem ekonomskih subjektov. Ko do takih intervencij vseeno pride, imajo kljub majhnemu obsegu trgovanja močan vpliv na gibanje tečajev. Ostali ekonomski subjekti namreč vsako intervencijo centralne banke budno spremljajo, saj lahko napoveduje gibanje tečaja v prihodnosti. Poleg centralnih bank so glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek državnih mej, nebančne finančne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice. V letu 2004 je bila za največ prometa odgovorna nemška Deutsche Bank s 17 odstotki prometa, na drugem mestu je bila švicarska UBS za 12,5 odstotkov.

Do valutnih križev prek vsakega računalnika

Na velik porast obsega trgovanja v zadnjem desetletju je odločilno vplival tudi velik razvoj tehnologije. Tako je svoje službe na primer izgubilo veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej olajševali izmenjave valut na medbančnem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem skrbijo računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, kjer prednjači prav valutni trg. Take platforme običajno ponujajo čez sto valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom, kar pomeni, da lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju povzročijo velik dobiček ali izgubo.

Valutni trg zaradi svoje ekstremne likvidnosti in velike volatilnosti ponuja privlačne možnosti za špekulativno trgovanje. Seveda pa vsekakor velja, da taka vrsta investiranja zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobičke neizogibno povezan tudi potencial za izgube.