Skrivnosti vina

Ko podarjamo pokušine vina, obiske vinskih muzejev in kleti, podarjamo vinska doživetja nekoliko drugače, a vseeno izvirnejše, kot če bi kupili le steklenico vina.

Vino je lahko tudi lepo darilo, še zlasti, kadar ga ne podarimo le iz zadrege zaradi pomanjkanja drugih idej in moškemu pač stereotipno izročimo steklenico vina, ženski pa šopek rož ali bombonjero. O tem, kako izbrati vino in za koga, smo v Zdravici že pisali, tokrat pa predstavljamo različna vinska doživetja, ki so poleg steklenice z vinom lahko izvirnejša oblika obdarovanja. To je v tujini uveljavljena možnost obdarovanja, pa ne le v zvezi z vinom, saj lahko obdarujemo tudi s kakšnim drugačnim užitkom, na primer gurmejskim ali gurmanskim, z obiskom restavracije, kuharskim ali katerim drugim tečajem in podobno. Tudi pri nas imamo možnost takšnega obdarovanja, skriva se v knjižicah Izbrana vina sveta in Skrivnosti vina.

Vinska doživetja

Zanimivejše so Skrivnosti vina, saj gre za knjižico, ki ne ponuja le steklenic z vinom, ampak tudi različna vinska doživetja. V ponudbi je 27 bolj ali manj izvirnih možnosti odkrivanja vina v različnih krajih po Sloveniji za eno, dve ali več oseb, odvisno od aktivnosti. Te obsegajo degustacije v vinskih kleteh s spoznavanjem vinorodnih okolišev, tečaje enologije, someljejstva ali kletarstva, nasvete za spajanje hrane in vina, udeležbo na vinskih dogodkih in podobno. Za lažjo odločitev, kaj izbrati med ponudbo – za en kupljeni paket ena izmed ponujenih možnosti –, so te v knjižici podrobno predstavljene, vsaka od v paketu ponujenih dejavnosti pa po svoje vabi k doživetju vina.

Med ponudniki so Vinakras Sežana s Krasa, vinarstvo Pulec, Bjana, Ščurek in Berce iz Goriških brd, vinski kleti Mastnak in Krško ter kartuzija Pleterje z Dolenjske, Hiša vina Cuk iz Prekmurja, posestvo in vina Montis iz slovenske Istre, največ ponudnikov pa je iz Štajerske, in sicer Hiša trte in vina Kunej, vinogradništvo Horvat, ekološka kmetija Šumenjak, vinogradništvo in vinarstvo Črnko, Vina Joannes, Kapela, Steyer vina, Repnica Najger in Zlati grič. Poleg omenjenih je mogoče izbrati tudi grajsko vinsko klet Bled ali hotel na Ptuju ter se vinsko izobraževati v Belvinu ali pri Ivanu Peršolji ali pa se udeležiti slovenskega festivala vin. Trgovina z vinom Hedonia ponuja degustacijo vin v kombinaciji s sladicami iz čokoladnice Rustika. Nekoliko zunaj koncepta ponudbe je restavracija z azijsko hrano, saj vino tej ni najboljši partner.

Med zanimivejšimi in izvirnejšimi možnostmi je romantična vinska kopel v grand hotelu Primus v Termah Ptuj, ob kateri seveda postrežejo z vinom – vrhunskim dišečim polsladkim tramincem. Obljubljajo razvajanje vseh čutil kakor v starih rimskih časih. Vino in grozdje sta namreč že od nekdaj cenjena tudi v kozmetiki. Že v zgodnjem srednjem veku naj bi vinske kopeli uporabljali za razkuževanje ter pri vnetjih in prehladih. Vino dobro vpliva na kožo, saj jo naredi mehkejšo in lepšo. Namakanje v topli vinski kopeli naj bi tudi telesno in duševno sproščalo.

Nekoliko posebna je tudi ponudba posestva Berce iz Dornberka, kjer pridelujejo vina znamke Vindor. Imajo namreč laboratorij, v katerem opravljajo kemijske in organoleptične analize vina. Obiskovalcu analizirajo dva vzorca vina po izbiri (lahko ga prinesejo sami) in svetujejo o izboljšanju njegove kakovosti.

Zelo turistična je ponudba grajske vinske kleti Bled, saj obdarjenec, ki izbere to možnost v darilnem paketu, sam sodeluje pri polnitvi in opremi steklenice – napolni steklenico z vinom iz lesenega soda, jo začepi in povoska ter ob pomoči kletarja zaveže in zapečati etiketo. Vrat steklenice vina Dornberg, ki ga prodajajo v tej kleti, namreč povoskajo s stopljenim čebeljim voskom. Del tega darila je tudi obisk grajske tiskarne, čeprav to z vinom nima kaj dosti skupnega.

Obisk repnice

Med izvirnejšimi možnostmi je obisk podzemnega vinskega zaklada v vasi Brezovica na Bizeljskem – repnice Najger, ki je menda ena izmed največjih v Sloveniji. Nastala je v 18. stoletju in je bila sprva namenjena, kakor pove že njeno ime, za shranjevanje repe, pa tudi krompirja. Pozneje so jo razširili, tako da danes meri 150 kvadratnih metrov in jo uporabljajo za shranjevanje svojega vina. To je kremenčeva klet, ki zdaj sega do deset metrov globoko. Kremenčev pesek, v katerega so izkopali repnice, je naplavina Panonskega morja, ki je pred milijon leti prekrivalo Panonsko nižino. Ta kremenčev pesek je tako močno zbit, da je vanj mogoče vkopati klet brez drugih gradbenih materialov, le pri vhodu ga za večjo zaščito uporabijo. V repnici so razmere za vino odlične, saj je temperatura vse leto od osem do deset stopinj, vlaga pa je 85-odstotna.

Muzeji in kleti

Posebej je treba omeniti tudi pokušnjo vinskih vzorcev in ogled muzeja na prostem v kartuziji Pleterje v Šentjerneju na Dolenjskem. Kartuzijani iz samostana Pleterje vino pridelujejo iz grozdja iz lastnih vinogradov ob vznožju Gorjancev. Namesto vina je pri njih mogoče pokusiti tudi njihovo pletersko žganje. Svoja naravna žganja zorijo v lesenih sodih pleterske kleti, posebej znana je njihova pleterska hruška. Ta zraste v steklenici, ki jo nato zalijejo s hruškovim žganjem. Znani so tudi po grenčici iz 49 zelišč. Tradicija pleterske kleti je njihovo odlično mašno vino iz sort chardonnay, sivi pinot, kerner in laški rizling. Mašnega vina tudi nekdaj niso uporabljali le za bogoslužje, ampak tudi za hrano in trgovino. Samostani in duhovniki so imeli pri razvoju vinogradništva in vinarstva veliko vlogo, pisali so priročnike o tem, kako pridelati dobro vino. Tudi Anton Martin Slomšek je zelo cenil vinsko trto in vino, ki ga je priporočal tudi kot plačilo za pošteno opravljeno delo, pisal pa je tudi pesmi o vinu in vinski kulturi.

Med kletmi Goriških brd bi se osebno gotovo odločila za obisk pri Ščurku. Ne le zaradi lepe kleti v vasi Plešivo, ampak tudi zaradi ogleda vinogradov, ki se večinoma raztezajo na italijanskem delu Brd. Gojijo tudi stare domače sorte, zlasti dobra je njihova rebula. Vina Ščurek imajo tudi dobro celostno podobo, čeprav je na steklenici žuželko iz priimka zamenjal ščurku podobni čriček z violino.

0
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Preberite tudi:

25.05.2012
25.05.2012
18.05.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Naslovnica Finance.si
Slovenija Dragonja: Za eno delovno mesto je država dala 60 tisoč evrov 24

Minister za gospodarstvo je izračunal, da so državne spodbude v zadnjem triletju omogočile 12 tisoč zaposlitev; pa so te dolgoročne?

Slovenija Cerar ostaja 'cagav' glede privatizacije 107

Novi premier na pogovorih v preteklih dneh ni jasno izrazil stališča o privatizaciji, pravi Ljudmila Novak iz NSi

Slovenija STA Sodba zoper Tomaža Berginca v zadevi Big Trading pravnomočna 8

Berginc je pravnomočno obsojen na leto in osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let

Slovenija NLB z novo nasedlo naložbo v Zagrebu 13

V stečaju hrvaškega podjetja Tutus gradnje sta hčerinski družbi LHB Frankfurt in Banka Celje prijavili za 28 milijonov evrov terjatev

Borza & Denar NLB v prestrukturiranje izgubarskih balkanskih hčera 11

Nadzorniki banke so danes obravnavali načrt prestrukturiranja NLB Banke Beograd ter NLB Montenegrobanke iz Podgorice

Svet STA Hrvaški svetovalec: Agrokor mora vsrkati velik potencial Mercatorja 5

"Mislim, da z Agrokorjem upravljajo preveč družinsko in premalo profesionalno," ocenjuje hrvaški svetovalec Marijan Kostrenčić

Slovenija Andreja Lončar Durs ponovno blokiral Peko 11

Šef tržiškega čevljarja Slavko Despotović obljublja: "V tednu dni bomo odblokirani."

Svet EU s sankcijami nad vodje ruskih obveščevalnih služb 18

EU je sankcije razširila na 15 oseb in 18 ustanov ali podjetij; Rusija svari, da bi poteze EU lahko ogrozile mednarodno varnost

Svet EU pospešeno pripravlja gospodarske sankcije proti Rusiji 17

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy naj bi voditelje EU pozval, naj sankcije vključujejo le naftni sektor, ne tudi plinskega.

Slovenija Akrapovič ne bo delil dobička 25

Bilančni dobiček ivančnogoriškega proizvajalca izpušnih sistemov Akrapoviča v višini 18,8 milijona evrov ostaja nerazporejen

Borza & Denar Petrič v iztis malih delničarjev Turboinštituta 7

Prvi mož Kolektorja Stojan Petrič malim delničarjem proizvajalca turbin ponuja pet evrov za delnico

Nepremičnine STA Gurs: Kriza nepremičninskega trga dosega drugo dno 31

Promet z nepremičninami je lani občutno padel, v rednem poročilu ugotavlja geodetska uprava

Slovenija Repovž: Letenje še vedno najvarnejša oblika prevoza 5

Predsednik varnostne komisije pri Letalski zvezi Slovenije Miha Repovž svetuje previdnost pri letalskih prevoznikih v Afriki in Rusiji

Svet Z Letališča Gradec leti vse več potnikov 24

Graško letališče po številu potnikov že skoraj dohitelo Aerodrom Ljubljana.

Slovenija Eles rešuje Talum: Konvertiral bo 8,4 milijona evrov posojil 5

Eles bo kljub konverziji svoja vlaganja izvajal po planu

Energetika Proizvodnja električne energije v juniju manjša kot maja

Poraba električne energije se je junija v primerjavi z majem zmanjšala za 5 gigavatnih ur (GWh)

Slovenija Skupščina Banke Celje o enem članu uprave manj 2

Delničarji banke bodo konec avgusta odločali o spremembah statuta. Namesto treh članov vodstvo predlaga dvočlansko upravo

Svet Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se še krči 10

Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je junija v letni primerjavi znova skrčil, a nekoliko manj kot maja.

Slovenija Monika Weiss Kako državna DUTB po novem skriva izplačila svetovalcem 18

Državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je aprila razkrila, da je za nekajmesečno svetovanje najela tudi estonsko družbo OÜ...

Slovenija Ingor pričakovano v stečaj 8

Stečajna upraviteljica je Katarina Bedenik, stečajni postopek pa naj bi se končal brez razdelitve stečajne mase, saj Ingor po bančnem...

Slovenija Ukrajinska kriza udriha po Krki 7

Dobiček dolenjskega farmacevta sicer nad pričakovanji, a se prodaja vse bolj ustavlja

Svet STA Razpoloženje nemškega gospodarstva navzdol, potrošnikov navzgor

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je julija močno poslabšalo,razpoloženje nemških potrošnikov pa se je izboljšalo in doseglo...

Slovenija Dobre novice s pridržkom 32

Slovenija v svetovnem merilu ni velik igralec, zato mora delati na domači »fronti« in tako blažiti šoke iz tujine.

Slovenija Za podjetniki dober prvi polčas

Okrevanje na evrskem območju se širi, a rusko-ukrajinski spor utegne ogroziti zaupanje v gospodarstvu

Slovenija Tako sem financiral svoj start-up

»Treba se je izpostavljati. Nihče ne bo prišel sam od sebe potrkat na vrata, treba se je pokazati na startup konferencah oziroma...

Slovenija Podjetnik: Prositi jih moram, da lahko zaposlim ljudi 6

Zakaj se zavod za zaposlovanje premakne šele po novinarskih vprašanjih?