Razslojevanje strežnikov po namenih in možnostih
Po lanskem in predlanskem padcu rasti prodaje strežnikov analitiki za letos napovedujejo nov skok; za tržni delež se bori pet vodilnih proizvajalcev OGLAS
Prevelika vlaganja v preprečevanje tisočletnega hrošča, upadanje gospodarskih aktivnosti v svetu, še posebno v Aziji, in ne nazadnje propad številnih tako imenovanih pikakomov (.com) so dejansko za polovico zmanjšali rast prodaje tako računalnikov v celoti kot tudi strežnikov. Na področju vrhunskih strežnikov je pet glavnih dobaviteljev - Compaq Computer , Dell Computer , Hewlett-Packard (HP), IBM in Sun Microsystems . Potem ko so dolgo odvzemali posle drugorazrednim proizvajalcem, so zdaj veliki prvič začeli oster medsebojni konkurenčni boj. Ta je ogrozil zlasti položaj Sun Microsystems kot vodilnega dobavitelja vrhunskih strežnikov za kritične aplikacije v velikih podjetij, ki pokriva 48 odstotkov svetovne prodaje strežnikov za operacijski sistem Unix - trikrat več kot HP, skoraj štirikrat več kot Compaq in blizu petkrat več kot IBM. Na trg prihaja zdaj nova generacija strežniških arhitektur, ki ne le odpira nove priložnosti, temveč prinaša tudi nova in še ostrejša tekmovanja. Medtem ko drugi gradijo strežnike na Intelovih procesorjih, Sun uporablja lastne procesorje SPARC. Novi ultraSPARC III ponuja dvakrat boljše zmogljivosti kot njegov predhodnik ultraSPARC II in je dostojen tekmec novemu Intelovemu 64-bitnemu procesorju Itanium. Vedno bolj priljubljeni kompaktni strežniki Gledano v celoti je bil lani na trgu strežnikov najuspešnejši Compaq z 253.629 prodanimi strežniki (rast s 26 na 28 odstotkov) po ceni do 25 tisoč dolarjev. Dell je prodal 172.784 strežnikov (rast z 18 na 19 odstotkov), IBM 112.794 (13 odstotkov), HP pa 87.236 (10 odstotkov). Okoli 40 odstotkov prodanih strežnikov so cenejši predalni modeli, gruče strežnikov, znani tudi kot tanki strežniki, ki se montirajo v stojalo z 42 priključki standardne višine 4,5 centimetra (1,75 palca). Zadnje čase raste priljubljenost še bolj kompaktno montiranih platičnih (angl. blade) modelov, ki običajno namesto lastnih trdih diskov uporabljajo skupne pomnilniške omrežne naprave. OmniCluster Technologies proizvaja strežnike, zasnovane na čipu Goede podjetja National Semiconductor s taktom 300 megahercev, ki stanejo 499 dolarjev. RLX Technologies pa ponuja platične strežnike, ki potrebujejo le 15 vatov energije, saj so zasnovani na energetsko varčnem čipu Transmeta podjetja Crusoe. V stojalo s samo tremi standardnimi predali, ki so visoki po štiri centimetre in pol, pakira RLX po 24 strežnikov - osem na predal. Chris Fleck, direktor podjetja OmniCluster Technologies, verjame, da bo delež platičnih modelov kmalu zrasel na 15 do 20 odstotkov. International Data Company (IDC) pričakuje, da bo letos prodaja dosegla 50 tisoč platičnih strežnikov, v letu 2005 pa že dva milijona naprav v vrednosti prek 4,5 milijarde dolarjev. Vrednost celotnega trga strežnikov v letu 2005 naj bi bila po mnenju IDC 102 milijardi dolarjev. Odprta vrata za nove ponudnike Rast prodaje predalnih in platičnih strežnikov je dobra priložnost za prodor novih podjetij, kot so RLX, OmniCluster, Egenera, Scalant in Fiber Cycle, na trge, na katerih so doslej suvereno vladali orjaki IBM, Dell, HP, Sun in Compaq - torej tudi na naš trg. Tovrstni strežniki so v svetu vse bolj priljubljeni, zlasti zaradi cene, kot rešitev za vzdrževanje priljubljenih spletnih strani, elektronsko trgovanje, pretakanje zabavnih vsebin, WAP-strani za mobilno telefonijo in podobne namene. Za jedra velikih podjetniških omrežij s podatkovnimi bazami vred pa imajo še vedno prednost močni in bolj kompaktni strežniki velikih proizvajalcev. Skrb za te velike uporabnike in zaupanje v njihovo nakupovalno moč sta, na primer, IBM in Compaq ravnokar dokazala tudi z najnovejšimi vrhunskimi modeli na trgu. IBM je namreč predstavil najmočnejši svetovni Unixov strežnik eServer p690 pod kodnim imenom Regatta, zasnovan na lastnem bakrenem čipu Power4, ki omogoča povezovanje manjših strežnikov (do tisoč procesorjev) in je namenjen posebej za kompleksna opravila "poslovne inteligence". Compaq je prikazal najmočnejši strežnik v srednjem razredu AlphaServer ES45, utemeljen na 64-bitnem procesorju Alpha s frekvenco en gigaherc. IBM, Fujitsu in Fujitsu Siemens Computer (FSC) pa so ravnokar objavili strateško sodelovanje pri podpori arhitekturi IBM Enterprise X-Architecture, tehnologiji, ki naj bi dramatično povečala zmogljivosti novih strežnikov z Intelovima prihajajočima procesorjema IA-32 Xeon in IA-64 McKinley Itanium. V prihodnjem letu lahko pričakujemo tudi skupne novosti HP in Compaqa po združitvi. Leta 2005 bo bolje Po oceni IDC je v letu 1999 rast prihodka od prodaje strežnikov v svetu znašala 10 odstotkov, lani pa se je zmanjšala na sedem odstotkov. V IDC so pričakovali, da bo letošnja rast dosegla pet odstotkov, toda njihov analitik Vernon Turner je pred kratkim napovedal zmanjšanje kar na štiri odstotke. V obdobju med leti 1999 in 2000 pa se je po oceni neodvisnega analitika Johna Humphreysa prihodek od prodaje predalnih strežnikov povečal s šest na 37 odstotkov, medtem ko je prihodek od prodaje večjih modularnih modelov padel z 62 na 16 odstotkov. Humphreys pričakuje rast deleža močnejših strežnikov z dvema procesorjema z 19 odstotkov v letu 2001 na 52 odstotkov v letu 2005 in rast deleža prodaje strežnikov s štirimi procesorji s sedanjih nič na 35 odstotkov v letu 2005. Kar pa zadeva vse bolj razširjeno uporabo strežnikov za internet, analitik Steve Milunovich iz podjetja Merrill Lynch pravi, da počasnosti spleta (zaradi katere je izraz "world wide web" zamenjal z "world wide wait", torej besedo "omrežje" z besedo "čakanje") ne povzroča gneča oziroma prenatrpanost interneta, temveč počasnost strežnikov. Krasni novi strežniki - mali in veliki, modularni in kompaktni, cenejši in dražji - ponujajo rešitev tudi za svetovni splet. |

Facebook
Twitter



Dobro



